Ars Technica - Kriminalne združbe, ki upravljajo izsiljevalsko zlobno kodo (ransomware), so se začele posluževati novih prijemov, s katerimi skušajo povečati število tistih, ki se uklonijo njihovim zahtevam. Podatke sedaj ne le zaklepajo, temveč tudi kradejo in jih dajejo na javne dražbe.

Ransomware - izsiljevalski virusi, ki z zašifriranjem ugrabijo podatke in za njihovo izpustitev zahtevajo odkupnino - so že tako vse večja nadloga ustanov širom sveta, toda hekerske kriminalne združbe, ki stojijo za njimi, letos še nadgrajujejo njihovo učinkovitost. Po eni plati ta zlobna koda dobiva zmogljivosti za napade na industrijske sisteme, po drugi pa se med zlikovci širijo prijemi za dodaten pritisk na žrtve.

Decembra lanskega leta je tolpa za virusom Maze začela podatke tudi krasti in prizadete izsiljevati, da jih bo izpustila v divjino, če odkupnine ne plačajo. Treba je vedeti, da je večina napadov na vidnejše ustanove skrbno ciljanih in se razlikujejo od nesnage, ki jo lahko na domač računalnik...

Slo-Tech - Hekerji so lani nezakonito dostopali vsaj do 200 milijonov različnih dokumentov finančnih institucij, razkriva analiza IBM. Številka je skoraj za 10-krat večja kot leta 2015, IBM pa je tudi ugotovil, da so finančne institucije najljubša tarča hekerjev – verjetnost, da bodo hekerji napadli finančno institucijo je bila v povprečju za 65 odstotkov večja od verjetnosti napada na podjetje iz drugih sektorjev.

Tako kot v vseh drugih industrijah hekerji najpogosteje uspešno dostopajo do podatkov zaradi človeške napake. Digitalni hudodelci so v 58 odstotkih napadov bili ali del kadrovske sile finančne institucije ali pa so zlorabili napake zaposlenih v teh podjetjih. IBM kot rešitev za napade ne vidi v nadgradnjah informacijskih sistemov, ampak v izobraževanju...

Slo-Tech - Eden največjih internetnih napadov (DDoS) v zgodovini je te dni usmerjen na spletno stran KrebsOnSecurity, na kateri preiskovalni novinar Brian Krebs vodi uspešen blog o internetnem kriminalu. Napad so za zdaj še neznani napadalci začeli v torek zvečer in je po ocenah Prolexica meril 665 Gb/s, s čimer je največji DDoS napad v zgodovini. Njegova spletna stran je kmalu postala nedostopna in tako ostaja še danes, ker mu je gostoljubje odpovedal tudi Akamai, saj je napad motil celotno omrežje. Blog je sicer še vedno dostopen v spletnem arhivu.

Kot ugotavlja Krebs, ne gre za tako imenovan DNS reflection attack, kjer napadalci izkoristijo nepravilno nastavljene DNS-strežnike, ki dopuščajo poizvedbe s poljubnih naslovov. Napadalci nanje naslovijo na tone lažnih...

Slo-Tech - Izsiljevanje se je v zadnjih letih v internetu precej razširilo, tarče pa so vsi od domačih uporabnikov, ki jim virusi zašifrirajo osebne datoteke, do velikih podjetij in javnih ustanov, ki jim grozijo tudi napadi DDoS. Običajno za grožnjami stoji možnost realnega napada, ni pa to vedno res. V zadnjih mesecih so žrtve plačale več kot 100.000 dolarjev izsiljevalcem, ki so grozili z napadi DDoS, čeprav gre v konkretnem primeru za prazne grožnje.

Pretnje z napadi DDoS niso nič novega. Lani je bil tarča ProtonMail, ki je bil najprej deležen opozorilnega napada in zahteve po plačilu 15 bitcoinov, ki je seveda niso upoštevali. Sledil je bistveno obsežnejši napad, ki je upravljavce strani na koncu prisilil v plačilo odkupnine. Pisali smo tudi o skupini DD4BC, ki je...

Europol - Europol je v sodelovanju z več nacionalnimi policijami aretiral vodje hekerske skupine DD4BC, ki je od druge polovice leta 2014 napadala finančne inštitucije, borze, spletne igralnice in podobno ter v zameno za prenehanje napada DDoS od njih zahtevala odkupnino, plačano v bitcoinih. Aktivnosti skupine so pozornost javnosti vzbudile lanskega septembra, ko so zaradi preusmeritve napadov na banke v več državah začeli policijske preiskavo.

Europol je sporočil, da so že 15. in 16. decembra v sodelovanju z avstrijsko, bosansko, nemško in britansko policijo sklenili operacijo Pleiades, v okviru katere so v Bosni in Hercegovini aretirali vodjo skupine DD4BC in njegova pomočnika. Izvedli so več...

Slo-Tech - Švicarski ProtonMail, ki ga je ustanovilo nekaj znanstvenikov iz CERN-a in je namenjen pošiljanju varne šifrirane elektronske pošte, je bil tarča sofisticiranega DDoS-napada, ki ni pojenjal niti po plačilu odkupnine. Napad na ProtonMail se je pričel 3. novembra in je prvi dan trajal 15 minut, potem pa so napadalci poslali elektronsko sporočilo, v katerem so zahtevali plačilo 15 bitcoinov, sicer bi napad ponovili v razširjeni različici.

ProtonMail sprva ni plačal in naslednji dan dopoldne je sledil daljši napad, ki je povzročil nemalo škode strankam. Začel se je ob 11. uri in do 14. ure napredoval do obsega 100 gigabitov na sekundo. Zanimivo je bilo dejstvo, da niso napadali le strežnikov ProtonMaila, temveč tudi infrastrukturo v Zürichu in...

Bloomberg - Skupina DD4BC (DDoS for Bitcoin), ki je aktivna od sredine minulega leta, je v zadnjih mesecih bistveno povečala svoje aktivnosti, poroča Bloomberg. Gre za kriminalno združbo, ki izvaja DDoS-napade in od žrtev zahteva plačilo v bitcoinih v zameno za prenehanje napada. Na začetku so se lotevali predvsem farm bitcoinov, borz in spletnih igralnic, sedaj pa so se osredotočili na finančne inštitucije. To jim je prineslo več publicitete in resno policijsko preiskavo v več državah.

V letu dni delovanja so...

Ars Technica - Koordinirani napadi DDoS na spletne strani lahko uporabljajo različne vektorje za ojačitev, recimo strežnike za sinhronizacijo ure NTP, sistem DNS-strežnikov ali pa strani na WordPressu. Raziskovalci opisujejo, kako so napadalci uporabili 162.000 legitimnih strani na WordPressu za DDoS na neko stran.

Izkoristiti je mogoče strani, ki imajo vključen pingback, kar je privzeta nastavitev ob namestitvi WordPressa. V tem primeru je mogoče uporabiti protokol XML-RPC za pingback, trackback, oddaljen dostop in druge vrste nadzora. To se je zgodilo neimenovani strani, ki so jo...

NBC - Običajno se ZDA in Kitajska vzajemno obtožujeta izvajanja napadov DDoS na infrastrukturo druga druge, a prva država, za katero imamo neizpodbiten dokaz, da uporablja DDoS, je Velika Britanija. Snowdnovi dokumenti, ki jih je objavil NBC, pojasnjujejo, kako se je britanska obveščevalna agencija GCHQ lotila obračuna s skupinama Anonymous in LulzSec, verjetno pa tudi ostalih.

Uporabljali so tudi klasične preiskovalne metode, kot je uporaba ovaduhov in delo pod krinko. Svoje ljudi so vtihotapili na kanale na IRC-u, kjer so se člani Anonymousa dogovarjali za operacijo povračilo, s katero so napadali PayPal, MasterCard in Viso, ko so ta podjetja prenehala opravljati plačilni promet za Wikileaks. Dokumenti opisujejo, kako so...

CNet - Običajno pišemo, da je Kitajska vir internetnih napadov na zahodne strani, precej redkeje pa o obratnem problemu. Ali je to res ali pa gre zgolj za pristranskost zahodnih medijev in jezikovno pregrado, je stvar ostrih polemik. Občasno se tudi Kitajci razburijo zaradi teh enosmernih očitkov. Ta konec tedna so imeli probleme z napadom prav Kitajci, saj so neznani napadalci sprožili obsežen DDoS-napad na kitajske domene.

Kitajski center za informacije o internetnih povezavah (CINIC) je sporočil, da se je v nedeljo okrog polnoči po lokalnem času začel obsežen DDoS na kitajske strežnike. Napad je potekal v dveh valovih z vrhovoma okrog polnoči in štirih zjutraj, polegel pa se je do desetih...

BBC - Iz Južne Koreje poročajo o zelo obsežnem internetnem napadu na ključno računalniško infrastrukturo, ki se je odvijal v glavnem ta petek. Napadalci so merili tako na državne uradne strani ministrstev, parlamenta, vojske, predsednika kot tudi strani večjih bank, borze in nekaterih drugih podjetij. Prizadetih je bilo vsaj 29 inštitucij, za nekaj minut pa so morali tudi prekiniti trgovanje na borzi. Podobne napade so doživeli že julija 2009.

V uradni izjavi iz predsedniške palače so sporočili, da je šlo za klasične napade DDoS, ki pa niso povzročili nobene trajne škode. Analitiki predvidevajo, da so napadalci prek omrežij P2P razširili škodljivo programsko opremo, ki jim je omogočila...

Slashdot - Anonimneži spleta, aktivistična skupina z imenom Anonymous, so v povezavi z blokiranjem WikiLeaks izvajali napade DDoS na obilico svetovno pomembnih podjetij, večinoma tistih, ki so sama na nek način blokirala WikiLeaks. Sem spadajo Amazon (sami napad zanikajo, kriva naj bi bila njihova strojna oprema), MasterCard in Visa (plačilni promet sicer ni bil oviran), PayPal ter PostFinance, švicarsko banko, ki je blokirala bančni račun WikiLeaksa. Po DDoS napadih vstopnih spletnih strani omenjenih podjetij so svojo pozornost usmerili na drug del njihovega obratovanja, njihove telefakse.

V misiji,...