Slo-Tech - Evropska komisija (EK) je objavila smernice za prenos amandmajev Direktive o avdio-vizualnih medijskih storitvah v nacionalne zakonodaje držav članic. Ključni sta večja zaščita uporabnikov pred sovražnim govorom in škodljivimi vsebinami na družbenih omrežjih, platformah za deljenje videov in tistih z videi na zahtevo ter tudi nekateri novi ukrepi za promocijo evropskih medijskih vsebin.

Amandmaji so bili sprejeti že leta 2018, večinoma zaradi lobiranja evropskih televizijskih in radijskih hiš, ki želijo, da za Facebook, Youtube, Twitter in druge spletne platforme, veljajo enaka pravila, kot jim morajo upoštevati sami. Objavljene smernice to potrjujejo: "spletna podjetja bodo morala zagotoviti, na podoben način kot tradicionalna medijska podjetja, da bodo uporabniki zaščiteni pred sovražnim govorom, mladoletniki pa pred neprimernimi vsebinami," je med drugim zapisano v smernicah EK. Gre za aktivno ukrepanje proti prijavljenim vsebinam, ki prikazujejo nasilje, sovraštvo, terorizem,...

Slo-Tech -

Kako digitalna doba in tehnologije informacijske družbe vplivajo na kakovost človekovih pravic? Kako tehnologije in storitve informacijske družbe vplivajo na zasebnost, dostop do informacij, varnost, človekovo dostojanstvo? Kaj lahko glede zagotavljanja človekovih pravic v digitalni dobi naredi posameznik, kaj delajo državne inštitucije, kaj delajo podjetja?

Informacijska družba je že zdaleč presegla okvirje interesne skupine in je danes prisotna na vseh ključnih družbenih področjih, od posameznikovega zasebnega življenja do javne in politične sfere.

Kako vseprisotna tehnologija spreminja razmerja moči, kako omogoča in onemogoča posameznikovo delovanje v družbi, kako se s pomočjo tehnologije razvija družba nadzora in kako je tehnologija katalizator za promocijo in ogrožanje človekovih pravic.

O izzivih človekovih pravic v digitalni dobi se bomo pogovarjali z

• dr. Jelena Burnik, vodja mednarodnega sodelovanja in nadzora, pisarna informacijskega pooblaščenca
• Miha Horvat, namestnik,...

Zerohedge - Minuli teden sta se zgodili dve zanimivi stvari.

Generalni sekretar Sveta Evrope [1] je v izjavi za javnost pozval države članice, da postavijo bolj jasna pravila za blokiranje neprimernih spletnih vsebine, in s tem preprečijo njihovo zlorabo za "mejne" primere, ko spletni zapisu komu niso všeč, nimajo pa pristne kvalitete sovražnega govora, spodbujanja k terorizmu, in drugih nesporno nedopustnih tem.

Praktično isti dan je Evropska komisija, na marčevski poziv Sveta EU [2], objavila "Kodeks ravnanja" za večje spletne strani, ki je že usklajen s Facebookom, Twitterjem, Googlom (YouTube) in Microsoftom, ter še nekaterimi večjimi ponudniki družbenih omrežij (tam, kjer lahko uporabniki širijo svoje zapise).

Kodeks priznava "nujo" po "skupnem nastopu" držav članic in ponudnikov družbenih omrežij pri pregonu sovražnega govora, zlasti zapisov s vsebino rasizma, ksenofobije, in promocije ter poveličevanja terorizma. Države naj naredijo svoje pri pregonu kaznivih dejanj s takšno...

Sodbe ECHR - Evropsko sodišče za človekove pravice v Strassbourgu je včeraj precej pričakovano razsodilo, da evropska konvencija o človekovih pravicah oz. njen člen o svobodi izražanja medijem ne zagotavlja imunitete pred odgovornostjo za uporabniške vsebine (komentarje) na njihovih spletnih straneh.

Sodba kot taka dokazuje pomembnost ureditve varnega pristana v Evropski uniji (kot je v Sloveniji implementiran skozi ZEPT), saj pravi, da glede na splošne predpise ponudniki spletnih storitev lahko odgovarjajo za uporabniške vsebine (oz. da ni v nasprotju s pravico do svobode izražanja iz EKČP, če). Kaže tudi, da je za stranke v postopku zelo pomembno na katero sodišče se osredotočijo. Zakaj točno se je Delfi v tem primeru odpravil v Strassbourg...

Sodbe ECHR - Evropsko sodišče za človekove pravice je danes razsodilo v prid Mladine. Mladina je leta 2005 v članku takratnega poslanca Srečka Prijatelja označila za cerebralnega bankrotiranca.

Slovensko sodstvo je ta del članka ocenilo za objektivno žaljiv in prisodilo odškodnino v znesku 700.000 SIT.

V današnji sodbi sodišče ugotavlja, da kontekst v katerem je bila oznaka uporabljena in stil pisanja članka nista bila dovolj upoštevana s strani slovenskih sodišč. Sodišče v članku ni videlo nedovoljenega osebnega napada na poslanca.

Nadalje sodišče opozarja, da je v naravi političnega obračunavanja debate, da se pogosto prelije v osebno sfero. Tovrstno tveganje je implicitno ukvarjanju s politiko in svobodni izmenjavi idej, ki sta garanta demokratične družbe (mnenje sodišča, 46. odstavek, citira Lopes Gomes da Silva, § 34)

Kako bo ta sodba vplivala na splošno navdušenje slovenskih politikov nad preganjanjem medijev zaradi zločinov zoper lik in delo le-teh pa bomo videli kmalu.

Wikipedia - Ne da bi podcenjevali resnosti boja proti kriminalu oziroma terorizmu, moramo vendarle izpostaviti eno skrajno zaskrbljujočo misel: politiki širom oble se (ponovno? preprosto?) ne čutijo več dolžne kaj posebej utemeljevati posegov v človekovo pravico do miru pri svojem vsakodnevnem življenju in delu (zasebnost). Nova policijska pooblastila so kar sama od sebe "sorazmerna" in "nujna", škodljive posledice iz njih "zanemarljive", nasprotovanje njim pa "čudno" in "nedržavotvorno", če ne kar "sumljivo". Sorazmernost ukrepov se domneva ali domišlja, naj se slučajno že znajde na mizi.

Zgodovina cenzure je dolga, trnova ter lep opomnik na pomen in nevarnost, ki so jo...

Slo-Tech - Sodišče Evropske Unije nam je v četrtek dostavilo rano božično darilo, ko je v zadevi Scarlet Extended proti SABAM (povzetek v angleščini, sodba v slovenščini) odločilo, da pravo EU prepoveduje vzpostavitev celokupnega filtriranja interneta na nivoju ISP-ja samo zato, da se prepreči piratiziranje avtorsko zaščitenih vsebin s p2p in podobnim programjem. S tem so efektivno prepovedali deep packet inspection in podobne tehnologije, ki bi, če bi ostale, lahko hitro privedle do obsežne cenzure interneta v Uniji.

Sodišče je povedalo, da avtorska pravica ni absolutna, zato je pri odmeri odločitev za njeno varovanje treba upoštevati tudi pravice tako ponudnikov kot uporabnikov interneta. Pri prvih pride v poštev zlasti svobodna gospodarska pobuda, ki ne dopušča...

Slo-Tech - V začetku meseca smo pisali o poročilu posebnega poročevalca OZN Franka La Rue o podpori in zaščiti pravice do svobode mišljenja in izražanja, v katerem je pošteno okrcal zlasti Francijo in Veliko Britanijo posredi njune three strikes zakonodaje za odklop interneta vztrajnim kršiteljem avtorskih pravic. Nadaljevanje te zgodbe je govor z naslovom Svoboda izražanja na Internetu, ki ga je pred Svetom OZN za človekove pravice podal Carl Bildt, norveški zunanji minister, njegovemu mnenju pa se je pridružilo skupaj 40 držav. V govoru je poudaril, da morajo biti vse pravice, ki smo jih deležni v...

Slo-Tech - Danes je bil na spletni strani predlagam.vladi.si objavljen odziv Ministrstva za finance (pdf) za zahtevo oziroma predlog za nujno spremembo 6. člena in 9. ostavka 107. člena Zakona o igrah na srečo ZIS-C.

V odgovoru je poleg že znanih argumentov za takšno spremembo zakonodaje zapisano tudi nekaj dodatnih mnenj, ki jih v medijih do sedaj še ni bilo zaslediti, ali pa niso bila tako neposredno izražena. Bistveni izvlečki iz mnenja, ki nakazujejo na to, da Ministrstvo za finance (MF) ne bo preprosto odstopilo od ideje tovrstne regulacije pa so naslednji:

V Sloveniji so bile do sedaj več ponudnikom, ki prirejajo igre na srečo v Sloveniji, pa za to prirejanje nimajo koncesije Vlade RS, izdane odločbe o prepovedi prirejanja iger na srečo. Glede na to da jih v večini primerov niso spoštovali, je bil uveden postopek upravne izvršbe po drugi osebi, katere pa ponudniki storitev informacijske družbe, zaradi določenih nejasnosti izvršitve, niso izvedli. Zato je bila z novim devetim odstavkom...