Slo-Tech - Davnega leta 1994 je tedaj neznani Linus Torvalds na konferenci DECUS (Digital Equipment Computer Users Society) v New Orleansu na dveh predavanjih predstavil nastajajoči operacijski sistem Linux. Prvo predavanje je imelo naslov Uvod v Linux (An Introduction to Linux), drugo pa težave pri implementaciji (Implementation Issues in Linux). Torvalds je seveda v svoji karieri izvedel že ničkoliko predavanj, a na tistem DECUS-u je prvikrat predaval na veliki konferenci, in to v angleščini. Linux, ki je v verziji 0.01 luč sveta ugledal leta 1991, so tedaj poznali le redki. Leta 1994 je bilo jedro po Torvaldsovih besedah prvikrat dovolj stabilno, da si je zaslužilo oznako verzije 1.0.

Torvalds tedaj sploh ne bi mogel na konferenco, če mu ne bi Jon Hall po prošnjah kolegov uredil financiranja poti. Torvaldsa tedaj sploh ni poznal. Hall je, čeprav je imel zgoščenko s kodo že nekaj mesecev v pisarni v predalu, na DECUS-u prvikrat uporabil Linux in bil navdušen. In zato je bil še isti dan med...

Slo-Tech - Že pred leti so minili časi, ko je številčenje verzij Linuxovega jedra potekalo po zelo strogih pogojih, zaradi česar smo od verzije 2.0 do 3.0 lezli skoraj petnajst let. Verzijo 4.0 pa smo dobili leta 2015, ko je Linus Torvalds malo glede na anketo in malo po lastni volji odločil, da bo verziji 3.19 sledila 4.0, ne da bi obstajal kak globlji razlog. Tudi to pot je tako, saj Linus sporoča, da bo naslednja verzija nosila oznako 5.0 (in ne 4.21 - zmanjkalo mu je prstov na nogah in rokah, pravi).

Medtem ko je pri verziji 4.0 Torvalds vsaj formalno sklical internetno glasovanje, kjer so ljudje izglasovali prehod na novo verzijo, to pot ni storil niti tega (ker v resnici nikomur ni mar, kakšno oznako dobi verzija). Prehod na...

Slo-Tech - Linus Torvalds je danes presenetil s sporočilom, da se za nekaj časa umika z mesta glavnega razvijalca Linuxovega jedra, kjer je že od samega začetka Linuxa. Za odmor se je odločil iz osebnih razlogov, ki pa jih je podrobno pojasnil. "Pogledal se je v ogledalo" in ugotovil, da ima težave v odnosu do ljudi, kar mora popraviti.

Torvalds je znan po občasnih izpadih, kjer je druge programerje, ki pišejo kodo Linuxovega jedra, pa tudi ostale deležnike poslal k vragu. Večidel se je skupnost tega navadila, čeprav nihče ni bil prav zadovoljen z njegovim odnosom do ljudi. Povod za to spoznanje je bržkone zadnji zaplet z Maintainer Summitom, ko je Torvalds pozabil na termin in v tem času rezerviral dopust z družino na Škotskem. Čeprav je predlagal, da se vrh odvije brez...

Slo-Tech - Izšla je nova verzija Linuxovega jedra, ki nosi oznako verzije 4.10 in s 13.000 commiti ni tako majhna, kot smo po res obilnem jedru 4.9 pričakovali. Nanjo smo računali že minuli teden, pa je Linus Torvalds izid malce zamaknil. Novosti je cel kup, zato omenimo le najbolj bistvene. Odprtokodni grafični gonilnik Nouveau podpira funkcionalnost Boost, ki omogoča grafičnim karticam doseči najvišji deklarirano (turbo) frekvenco, a moramo to nastaviti ročno. Prav tako novo jedro podpira AMD-jeve nove procesorje Zen/Ryzen in Intelovo tehnologijo Turbo Boost Max 3.0, ki od Broadwella-E omogoča turbo zvišanje frekvence. Naprave Microsoft Surface 3 in 4 delujejo bolje. Prav tako smo dobili podporo za nove platforme, kot je Snapdragon 808/810 in Nvidia Tegra P1 / Parker....

Slo-Tech - Deset tednov je mimo in po napovedih je izšla nova stabilna verzija Linuxovega jedra 4.3. Za razliko od prejšnje verzije je tokrat vélikih novosti manj in se večina sprememb skriva pod pokrovom. Novo verzijo jedra sestavlja 20,6 milijona vrstic kode v 51.570 datotekah, pri čemer je treba povedati, da gre za bruto številko (ki vključuje tudi dokumentacijo, orodja kot turbostat, datoteke Kconfig ipd.). Vseeno je impresiven podatek, da se je od junija letos število vrstic povečalo za milijon!

Glavna novost v verziji 4.3 je podpora za grafiko Intel Skylake ter osnovna podpora za AMD R9 Fury...

kernel.org - Včeraj pozno zvečer je izšla nova verzija Linuxovega jedra 4.2, ki jo je glavni razvijalec Linus Torvalds že ob začetku označil kot eno izmed bogatejših z novostmi in izboljšavami. Kdor si ga želi prevesti sam, jo lahko sname z interneta, zavoljo praktičnosti pa je priporočljivo počakati, da ga v svoje distribucije vključijo večji proizvajalci, kar se bo zgodilo v prihodnjih mesecih - Fedora 23 bo v oktobrski verziji že imela novo jedro. Medtem se je odprlo tudi dvotedensko okno za vnos novih funkcionalnosti (merge window) v prihajajočo verzijo 4.3.

Med pomembnejšimi novostmi v verziji 4.2 so nov gonilnik AMDGPU, ki podpira tudi najnovejše grafične čipe AMD Radeon, podpora za Intel Broxton, podpora za nekatere nove arhitekture...

Slo-Tech - Kot smo izglasovali, se naslednja verzija Linuxovega jedra imenuje 4.0 in ne 3.20. Kot piše Linus Torvalds, je izid povsem po urniku, saj niso odkrili nobenih težav. Zanimivo je, da se velik preskok v poimenovanju verzije ne odraža v kodi. Linux 4.0 prinaša manj novosti kot povprečna izdaja, a bo že s 4.1 drugače, pravi Torvalds. Tako je pač naneslo, kar v bistvu niti ni slabo, saj se spodobi, da je 4.0 stabilen, torej ne sme imeti preveč novih, eksperimentalnih funkcionalnosti.

Seveda to ne pomeni, da je Linux 4.0 povsem brez večjih novosti. Med njimi najdemo live kernel patching, ki bo omogočil nadgradnjo jedra brez ponovnega zagona. To je zelo pomembno za strežnike. Omenimo še avdio prek DisplayPorta na AMD-jevih Radeonih (TOpen-source), podporo Intel Quarck SoC,...

Phoronix - Naslednja verzija Linuxovega jedra bo imela oznako 4.0 in ne 3.20, se je po daljšem preudarjanju odločil Linus Torvalds. Čeprav je bila glavna Torvaldsova ugotovitev ta, da so internetne ankete slaba ideja, je vseeno prevladala odločitev za verzijo 4.0, za katero je glasovalo 56 odstotkov od 29.110 sodelujočih. Torvalds je dejal, da če je že vprašal, se mora tudi držati odgovora, če ne bo imel kdo res tehtnega argumenta proti. In da v prihodnosti anket ne bo kaj dosti, ker je večina odzivov neuporabnih.

Kakorkoli že, med Linuxom 3.20 in Linuxom 4.0 je razlika zgolj v semantiki. Torvalds je povedal, da so bili argumenti na obeh straneh precej nenavadni. Medtem ko so nekateri menili, da je preskok na novo verzijo upravičen...

Slo-Tech - V javnosti prevladuje zmotno mnenje, da odprto kodo večidel pišejo neplačani prostovoljci v prostem času, zaradi česar je njena kakovost vprašljiva. Resnica ne bi mogla biti dlje. Fundacija Linux je objavila svoje letno poročilo o razvoju Linuxovega jedra, v katerem odgovarjajo na vprašanja, kdo skrbi za razvoj, kdo in kako prispeva kakšno novo kodo, kako hitro napredujejo in kdo vse skupaj financira. Delež razvijalcev, ki so za svoje početje plačani, se iz leta v leto povečuje.

Nova stabilna verzija jedra izide na dva do tri mesece (povprečje je upadlo s 70 na 66 dni) in običajno prinese okrog 10.000 popravkov, ki jih v povprečju prispeva 1400 razvijalcev iz več kot 200 podjetij in organizacij. Od leta 2005 in verzije 2.6.11, ko podrobneje spremljajo statistiko, saj uporabljajo Git, je s prispevki sodelovalo že...

Slo-Tech - Danes bi bila morala iziti nova verzija Linuxovega jedra, pa se to ne bo zgodilo. Tik pred zdajci so našli obskurnega hrošča, ki ga je sicer zelo težko že namenoma reproducirati in se še redkeje pojavi pri običajnem delu, a Linus Torvalds pravi, da bo Linux 3.0 kljub temu moral nekoliko počakati.

Novo verzijo posebej težko pričakujemo, ker se bo imenovala Linux 3.0. Čeprav velikih sprememb od jedra Linuxa 2.6.39 ni pričakovati, se je Linus odločil, da "bi bilo število 40 že preveliko", zato se bo nova verzija imenovala kar Linux 3.0. Hkrati to lepo sovpada s tretjim desetletjem razvoja, v katerega Linux letos vstopa. Glavne novosti v novi verziji bodo podpora za cleancache, gonilniki za Microsoftov Kinect, posodobljeni gonilniki za grafične čipe, optimizacije za platforme Sandy Bridge, Ivy Bridge in Fusion ter...

The Register - Linus Torvalds je na LinuxConu 2009, ki te dni teče v Portlandu v Oregenu spet poskrbel, da je v medijih završalo, saj jim je ponovno vrgel mastno kost v glodanje. Dejal je namreč, da je Linuxovo jedro postalo debelo in veliko (bloated). Na vprašanje, kakšen načrt ima odprtokodna skupnost, se je nasmehnil z besedami, da bi rad rekel, da ga imajo. Kot pravi, Linux ni več na poti k majhnemu, elegantnemu in učinkovitemu jedru, kot je bil pred 15 leti. Z razvojem in večanjem popularnosti postaja jedro veliko in grozljivo. Zatrdil je, da stabilnost ni problem, saj hrošče odkrivajo in odpravljajo tako hitro, kot jih dodajajo, težava je le glomaznost.

Je pa res, da je Linux modularen in da si ga lahko vsak prevede, kakor želi. Tako tisti, ki niso zadovoljni s komercialnimi distribucijami, lahko ustvarijo svojo ali pa uporabijo kakšno specializirano. Denimo uClinux zasedene manj kot 100 KB.

ComputerWorld - Prvi pisec Linuxovega jedra Linus Torvalds se te dni mudi v Avstraliji, kjer se je udeležil konference, hkrati pa si je vzel tudi nekaj časa za ComputerWorld Australia in nastal je zelo zanimiv intervju. V njem je pogovor tekel o prihodnosti Linuxa z ozirom na skoraj 20-letno zgodovino in Torvaldsovem mestu v svetu Linuxa. Dotaknil se je tudi konkurence, predvsem Windows 7 in Viste, ter Torvaldsovih osebnih preferenc. Povedal je, da iz zgodovinskih razlogov še vedno uporablja distribucijo Fedora. Najbolj sočen je razdelek o namiznih okoljih, kjer je Torvalds priznal, da je prenehal uporabljati KDE. Po njegovem mnenju je KDE z verzijo 4.0 postal taka katastrofa, da je GNOME v tem trenutku boljša rešitev, čeprav je pred leti menil drugače.

Slashdot - Linuxov oče, Linus Torvalds, je včeraj izdal novo različico Linuxovega jedra, ki je označena 2.6.0-test10. Po deveti testni inačici, ki je izšla pred mesecem dni, se utegne zgoditi, da je to zadnja in da bo Linus kmalu izdal uradno 2.6.0. Ali se bo to uresničilo ali pa bomo morali do uradne verzije še malce počakati, se bo Linus odločil skupaj z Andrewom Mortonom. Novih funkcij ne načrtujeta, popravljala bosta le še manjše napake. Če si želite novo jedro preizkusiti takoj, lahko testno različico potegnete od tukaj. Več o tem.