»

Prihaja Linuxovo jedro 5.0

Torvalds meni, da moramo biti sposobni podverzije prešteti s prsti.

Slo-Tech - Že pred leti so minili časi, ko je številčenje verzij Linuxovega jedra potekalo po zelo strogih pogojih, zaradi česar smo od verzije 2.0 do 3.0 lezli skoraj petnajst let. Verzijo 4.0 pa smo dobili leta 2015, ko je Linus Torvalds malo glede na anketo in malo po lastni volji odločil, da bo verziji 3.19 sledila 4.0, ne da bi obstajal kak globlji razlog. Tudi to pot je tako, saj Linus sporoča, da bo naslednja verzija nosila oznako 5.0 (in ne 4.21 - zmanjkalo mu je prstov na nogah in rokah, pravi).

Medtem ko je pri verziji 4.0 Torvalds vsaj formalno sklical internetno glasovanje, kjer so ljudje izglasovali prehod na novo verzijo, to pot ni storil niti tega (ker v resnici nikomur ni mar, kakšno oznako dobi verzija). Prehod na...

69 komentarjev

Vse najboljše, Linux!

Slo-Tech - Linux je eden najlepših dokazov, da iz malega raste veliko, zlasti če pri projektu zaradi lastne zainteresiranosti sodeluje veliko pametnih glav. Pred točno četrt stoletja je Linus Torvalds v zdaj že znamenitem sporočilu zapisal, da v prostem času kot konjiček razvija operacijski sistem za računalnike 386 AT, ki pa žal ni prenosljiv in najbrž ne bo nikoli podpiral kaj drugega kot diske AT. Petindvajset let pozneje Linux teče na več kot milijardi telefonov, poganja milijarde omrežnih usmerjevalnikov in druge mrežne opreme, na milijone strežnikov in osebnih računalnikov ter najdražje superračunalnike na svetu. Odprta koda je postala močna konkurenca zaprtokodnim programom in osebni...

49 komentarjev

Google poganjata dve milijardi vrstic kode

Wired News - Google je ogromno podjetje z več kot 50.000 zaposlenimi in več kot ducatom najrazličnejših izdelkov, ki poganjajo vse od iskalnika na spletu in zemljevidov do več kot milijarde pametnih telefonov. Rachel Potvin je minuli teden na konferenčnem predavanju razkrila več podrobnosti o sistemu, ki skrbi za vso kodo v ozadju. Googlove izdelke namreč poganjata več kot dve milijardi vrstic kode, do katere imajo dostop vsi inženirji, ki jo tudi vsakodnevno posodabljajo.

Tu govorimo o izdelkih, kot so Google Search, Google Maps, Google Docs, Google+, Google Calendar, Gmail, YouTube, ki si delijo dobršen del kode. Google ima zato postavljen interni repozitorij, ki je podoben GitHub in do katerega ima dostop 25.000 inženirjev. To pomeni, da lahko...

30 komentarjev

Naslednje Linuxovo jedro bo 4.0

Torvalds meni, da moramo biti sposobni podverzije prešteti s prsti.

Phoronix - Naslednja verzija Linuxovega jedra bo imela oznako 4.0 in ne 3.20, se je po daljšem preudarjanju odločil Linus Torvalds. Čeprav je bila glavna Torvaldsova ugotovitev ta, da so internetne ankete slaba ideja, je vseeno prevladala odločitev za verzijo 4.0, za katero je glasovalo 56 odstotkov od 29.110 sodelujočih. Torvalds je dejal, da če je že vprašal, se mora tudi držati odgovora, če ne bo imel kdo res tehtnega argumenta proti. In da v prihodnosti anket ne bo kaj dosti, ker je večina odzivov neuporabnih.

Kakorkoli že, med Linuxom 3.20 in Linuxom 4.0 je razlika zgolj v semantiki. Torvalds je povedal, da so bili argumenti na obeh straneh precej nenavadni. Medtem ko so nekateri menili, da je preskok na novo verzijo upravičen...

5 komentarjev

Kdo piše Linuxovo jedro

Slo-Tech - V javnosti prevladuje zmotno mnenje, da odprto kodo večidel pišejo neplačani prostovoljci v prostem času, zaradi česar je njena kakovost vprašljiva. Resnica ne bi mogla biti dlje. Fundacija Linux je objavila svoje letno poročilo o razvoju Linuxovega jedra, v katerem odgovarjajo na vprašanja, kdo skrbi za razvoj, kdo in kako prispeva kakšno novo kodo, kako hitro napredujejo in kdo vse skupaj financira. Delež razvijalcev, ki so za svoje početje plačani, se iz leta v leto povečuje.

Nova stabilna verzija jedra izide na dva do tri mesece (povprečje je upadlo s 70 na 66 dni) in običajno prinese okrog 10.000 popravkov, ki jih v povprečju prispeva 1400 razvijalcev iz več kot 200 podjetij in organizacij. Od leta 2005 in verzije 2.6.11, ko podrobneje spremljajo statistiko, saj uporabljajo Git, je s prispevki sodelovalo že...

73 komentarjev

Izšlo jedro Linux 3.3

Android je končno del Linuxa 3.3

Phoronix - Včeraj zvečer je izšla nova verzija Linuxovega jedra, ki nosi oznako 3.3. Čeprav je podverzija liha, to ne pomeni, da gre za nestabilno verzijo, saj so razlikovanje po sodosti ukinili s preskokom na tretjo verzijo jedra. Poleg tega se v običajne tirnice vrača tudi hitrost razvoja, saj je pred tem Linux 3.2 zaradi vdorov v kernel.org in linux.com precej zamujal. Linux 3.3, ki zamuja le teden dni, pa še to zaradi nenadejane verzije rc-7, sedaj nosi ogromno novosti, med katerimi je glavna gotovo priključitev kode za Android.

Doslej namreč koda za projekt Android, ki poganja večino pametnih telefonov, ni našla svojega mesta v uradnih Linuxovih repozitorijih zaradi nesoglasij med pisci v...

56 komentarjev

Odkrita ranljivost v starejših verzijah Linuxovega jedra

Heise - Rafal Wojtczuk je odkril ranljivost v Linuxovem jedru, ki omogoča lokalnemu napadalcu izvesti kodo z administratorskimi (root) privilegiji. V svojem članku (PDF) je opisal primer napada na X Server, kjer je razdalja med mejami kopice (heap) in sklada (stack) pri alokaciji pomnilnika lahko zelo majhna, če pomnilnik napolnimo z ustreznimi podatki, denimo pixmap. Nadaljnja zahteva za segment deljenega pomnilnika povzroči, da se ta doda na koncu kopice. Če napadalcu uspe poskrbeti, da X Server pokliče rekurzivno funkcijo, se bo sklad povečal v segment deljenega pomnilnika. S hkratnim pisanjem v zahtevani del deljenega pomnilnika lahko napadalec spremeni vsebino sklada, da vrne naslove, in tako izvede poljubno kodo s polnimi privilegiji.

Joanna Rutkowska pojasnjuje, da je luknja v jedru prisotna vse od izida verzije 2.6, ki je izšla decembra 2003. Rešitev problem je preprosta in sicer uvedba najmanj ene varovalne strani pomnilnika (guard page) med skladom in drugimi področji...

4 komentarji

Tri četrtine Linuxove kode napisali profesionalci

Jonathan Corbet

Slashdot - Linux je resda brezplačen operacijski sistem, ki se je začel ljubiteljsko, a je postal resni igralec na trgu. In brezplačnost programske opreme ne pomeni, da so njegovi pisci revni kot cerkvene miši, ugotavlja Jonathan Corbet, ustanovitelj LWN.net in eden izmed sodelujočih pri dopolnjevanju jedra, na konferenci v novozelandskem Wellingtonu. Analiza kode, ki je bila v Linuxovo jedro dodana med decembrom 2008 in januarjem 2010, kaže, da so tri četrtine kode prispevali programerji, ki so bili za to početje plačani. V tem...

136 komentarjev

Linus Torvalds: Linux je glomazen

The Register - Linus Torvalds je na LinuxConu 2009, ki te dni teče v Portlandu v Oregenu spet poskrbel, da je v medijih završalo, saj jim je ponovno vrgel mastno kost v glodanje. Dejal je namreč, da je Linuxovo jedro postalo debelo in veliko (bloated). Na vprašanje, kakšen načrt ima odprtokodna skupnost, se je nasmehnil z besedami, da bi rad rekel, da ga imajo. Kot pravi, Linux ni več na poti k majhnemu, elegantnemu in učinkovitemu jedru, kot je bil pred 15 leti. Z razvojem in večanjem popularnosti postaja jedro veliko in grozljivo. Zatrdil je, da stabilnost ni problem, saj hrošče odkrivajo in odpravljajo tako hitro, kot jih dodajajo, težava je le glomaznost.

Je pa res, da je Linux modularen in da si ga lahko vsak prevede, kakor želi. Tako tisti, ki niso zadovoljni s komercialnimi distribucijami, lahko ustvarijo svojo ali pa uporabijo kakšno specializirano. Denimo uClinux zasedene manj kot 100 KB.

74 komentarjev

Linuxov razvoj se pospešuje

InternetNews - Kot poročajo na InternetNews poročilo Linux Foundation Linux Kernel Development: How Fast is it Going, Who is doing it and Who is Sponsoring it? o razvoju Linux jedra razkriva pospešen razvoj le-tega.

Od različice 2.6.24 do 2.6.30 so razvijalci dodali 2,7 milijona vrstic kode, povprečno pa so vsak dan prispevali 10.923 vrstic, 5.547 vrstic pa pobrisali.

Število popravkov in posodobitev na uro se je povečala za 42 odstotkov (povprečno vsako uro v jedro dodajo 5,45 posodobitev), povečalo pa se je tudi število razvijalcev: iz 1057 (pri jedru 2.6.24) na 1150 (pri jedru 2.6.30).

Raziskava tudi kaže, da majhno število razvijalcev prispeva večino kode, pri razvoju zadnjega jedra pa so bili najbolj dejavni neodvisni razvijalci (21,1%), sledili pa so razvijalci pri Red Hatu (12%), IBM-u (6,3 % sprememb), Novellu (6,1%) in Intelu (6,0 %). Kot zanimivost lahko omenimo še, da Linus Torvalds ni več med 30 najbolj aktivnimi razvijalci, kljub temu pa ostaja pomemben član razvijalske skupnosti.
...

40 komentarjev