Slo-Tech - Eno izmed prvih in najgloblje vcepljenih pravil programiranja je izogibanje stavkov goto. Niso prepovedani, saj jih številni jeziki čisto lepo podpirajo, a sodijo v kategorijo grdega programiranja. Njihova uporaba je nezaželena, ker se ob nebrzdani uporabi program hitro zapaca v nerazumljivo kodo in ker je vzdrževanje takšne programske opreme bistveno težje. Dokazano je, da lahko vsak program napišemo brez stavka goto, če ga primerno strukturiramo.

Kljub temu so stavki goto trmasto ostali in v nekaterih primerih je njihova uporaba smiselna. Zasloveli so seveda v pismu nizozemskega velikana računalništva Edsgerja Dijkstre iz leta 1968, v katerem je stavke goto označil kot škodljive. Debata v naslednjih desetletjih je bila živahna, saj so nastopali argumenti za in proti, tabora pa sta še danes dva. Nekateri bi stavke goto prepovedali, drugi v njih načeloma ne vidijo nič...

Slo-Tech - V odprtokodni knjižnici GnuTLS, ki jo številni operacijski sistemi in programi uporabljajo za uporabo TLS in SSL, so odkrili ranljivost, ki omogoča uspešno predložitev lažnih certifikatov. Napaka je zelo podobna ranljivosti v Applovih sistemih iOS in Mac OS X, ki jo je Apple potem sicer popravil.

Ranljivost naj bi bila v kodi prisotna že vse od leta 2005, odkrili pa so jo šele sedaj. Primerjava izvirne in popravljene izvorne kode pokaže, da je luknja posledica napačne uporabe stavka goto. Spomnimo, da je bil v Applovem sistemu problem enkrat preveč ponovljen stavek goto, ki se je zato nekritično izvedel vsakokrat. V primeru GnuTLS pa goto večkrat kliče napačno funkcijo (cleanup namesto fail). Zaradi tega se rutina...

Wired News - O poleti odkritem črvu Stuxnet, ki napada Siemensove industrije sisteme SCADA za nadzor in krmiljenje procesov (supervisory control and data acquisition), smo to jesen že kar obširno pisali. Odgovornosti za črva ni prevzel še nihče, prav tako pa ni zatrdno jasna njegova namembnost. Strokovnjaki so na podlagi analize kode in sumljivi razširjenosti skoraj izključno v Iranu, Indiji in Indoneziji predvidevali, da je eden izmed ciljev črva sabotaža jedrskega programa, a trdnih dokazov niso imeli. Symantec je objavil podrobno 64-stransko poročilo o črvu, iz katerega je sklepati, da je črv res poizkušal sabotirati bogatenje urana in delovanje iranskih reaktorjev Bušer in Natanc.

Po zadnjih izsledkih črv napada frekvenčne pretvornike, ki se rabijo za uravnavanje hitrost vrtenja elektromotorjev....

ReadWriteWeb - Pri Facebooku so danes objavili, da njihovi inženirji delajo na prevajalniku, ki prevaja PHP kodo v C++. Osemmesečni projekt nosi ime HipHop for PHP in bo izdan pod odprtokodno licenco, obljublja pa precejšnje pospešitve izvajanja PHP aplikacij.

HipHop se obnaša podobno kot ostali prevajalniki, saj naprej opravi analizo kode in vseh deklaracij, zatem dodeli ustrezne tipe vsem objektom na koncu pa zgenerira vmesno kodo. Od ostalih se pa razlikuje v tem, da v je v primeru HipHopa ta vmesna koda v C++. Tule potem v prevajanje vskoči g++ in prevede rezultat z dodatnimi optimizacijami v strojno kodo.



O rezultatih prevajanja trenutno še ni veliko znanega, pri Facebooku pa pravijo, da je uporaba prevajalnika pri njih zmanjšala obremenitev...

ComputerWorld - Danes mineva 35 let, odkar je bil uporabljen prvi laserski čitalec za branje črtne kode. Znameniti dogodek se je zgodil 26. junija 1974 v Marshevem supermarketu v mestu Troy v ameriški zvezni državi Ohio, ko je neka stranka kupila paket 10 žvečilnih gumijev. Za prve patente za črtne kode so sicer prijavljali že od konca 50. let, a same po sebi brez bralnikov niso bile uporabne. Jerome Schwartz ga je kasneje izumil in soustanovil podjetje Symbol Technologies, ki ga je predlani prevzela Motorola. Tehnologija črtnih kod je tako napredovala, da je njihova uporaba danes samoumevna, saj jih imamo na vseh izdelkih. Ocenjujejo, da se vsak dan prebere 10 milijard črtnih kod. Njihova uporaba daleč presega...

The Register - Medtem, ko Slovenceljni resda postajamo vse bolj 'Kekci' (tokrat v pomenu 'pogumnega rešitelja') na področju IT oz. interneta ter nas Telekom prepričuje, da smo v samem vrhu informacijskega razvoja, pa se irski kolegi pripravljajo na stavko: naslednji teden cel dan ne bodo uporabljali telefonov ter interneta, lastnike spletnih strani pa naprošajo, da za ta dan svojo spletno stran zamenjajo z opozorilom o klavrni situaciji oz. manjku ugodnih (beri: skoraj zastonjskih) ponudnikov dostopa do interneta. Stavka je tudi posledica preložitve trženja DSL dostopov. Klik!

Siol nas prepričuje, da je ADSL hitrejši. Na Telekomovi zastonjski številki pa me gospod prepričuje, da je ADSL trenutno moč dobiti le v Ljubljani ter da gre širitev 'bolj počas'. Obljubam izpred pol leta, da se bom na ADSL lahko naročil (oz. ga dobil) že v '2. polovici letošnjega leta' pa itak nisem preveč verjel. 'boga gmajna.