Slo-Tech - Pogosta zmota je mnenje, da ima Luno temno in svetlo stran. V resnici ima zadnjo stran, ki je z Zemlje nikoli ne vidimo, ker Luna kroži okrog Zemlje enako hitro, kot se vrti okrog svoje osi. Dan na Mesecu zato traja 27 zemeljskih dni, kar je za merjenje časa nepraktično. Vse odprave zato uporabljajo časovni pas države pošiljateljice, kar otežuje medsebojno komunikacijo. Evropska vesoljska agencija (ESA) sedaj predlaga, da bi vzpostavili enoten časovni pas na Mesecu.

Podobno je na Mednarodni vesoljski postaji (ISS), kjer uporabljajo univerzalni koordinirani čas (UTC), ki ustreza zimskemu času v Veliki Britaniji. Doslej se je izkazal kot dober kompromis med ameriškimi ter ruskimi in azijskimi interesi. V prihodnosti bo treba časovni pa določiti tudi za Luno, saj se obeta precej odprav. ESA zato predlaga enotni standard v okviru arhitekture LunaNet, ki bi olajšal komunikacijo med njimi. A raznoliki časovni pasovi trenutnih odprav niso edina omejitev, s katero se spopadajo. Zaradi...

Slo-Tech - V ZDA so danes zaradi izpada informacijskega sistema začasno odložili vse lete, dokler ne odpravijo težave. V zgodnjih jutranjih urah je odpovedal sistem NOTAM (notice to air missions), s katerim Zvezna uprava za letalstvo (FAA) objavlja vse relevantne informacije v zvezi z varnostjo. Na vseh poletih morajo piloti preveriti NOTAM, kjer so zapisane morebitne omejitve, nedelujoči instrumenti na letališčih, zaprtja zračnega prostora in vse ostale neobičajne okoliščine, na katere morajo biti pozorni.

Sprva so letalske družbe začele objavljati, da bodo posamezni leti zamudili, a se je zaradi nedelujočega sistema kaos širil. Ob 7.19 po lokalnem času (13.19 po slovenskem) je zato FAA najavila začasno prepoved letov, dokler težava ne bo odpravljena. To naj bi se zgodilo okrog 9.00 ure po lokalnem času (ob 15.00) po slovenskem, če bo odpravljanje težave še naprej potekalo po načrtih. V Newarku in Atlanti naj bi v naslednjih minutah prvi začeli ponovno vzletati. American Airlines in United...

Slo-Tech - Na Mednarodni konferenci za uteži in mere v Versaillesu so v petek izglasovali ukinitev prestopnih sekund, za kar so si številne države prizadevale že leta, z razvojem moderne tehnologije pa je problem postal hujši in ne manjši. Sprejeli so dogovor, da najpozneje po letu 2035 prestopnih sekund ne bo več, lahko pa se to zgodi že prej, če se najde ustrezna alternativa. Dogovor je bil sprejet z veliko večino, proti je bila le Rusija, medtem ko se je Belorusija vzdržala.

Od leta 1972 se prestopne sekunde uporabljajo, da bi bila astronomski čas (UT1) in univerzalni koordinirani čas (UTC) čim bliže. Prestopne sekunde se dodajajo, ker vrtenje Zemlje zelo počasi upočasnjuje. Kadar razlika med UT1 in UTC preseže 0,9 sekunde, se konec junija ali decembra vrine dodatna sekunda. S tem se zagotovi, da je UTC usklajen z vrtenjem Zemlje. Težave povzroča predvsem nepredvidljivost prestopnih sekund, saj se dodajajo po potrebi, česar se ne da predvideti dlje vnaprej. To pomeni, da mora za preračune...

Slo-Tech - Čeprav se je rok za prijavo h glasovanju iz tujine na letošnjih parlamentarnih volitvah, ki bodo 24. aprila, iztekel včeraj (24. 3.) ob 24.00 uri, se je sistem izključil že ob 23. uri. To je nekatere volivce, ki so se želeli registrirati v zadnjem hipu, pošteno razburilo. Izkazalo se je, da ni šlo za namerno oviranje volilne pravice niti za preobremenjenost sistema, temveč površno programiranje. Državna volilna komisija je pojasnila, da njihovi sistemi niso pravilno računali datumov. Prav tako so zagotovili, da bo tudi vloge, ki niso šle skozi zaradi težav z uro, normalno obravnavali.

S časom v računalništvu je križ, saj morajo biti po eni strani ure v sistemih strogo monotone (vedno tiktakati naprej), po drugi strani pa civilni čas ne teče tako. Težave niso (le) prestopni dnevi, temveč bolj prestopne sekunde, ki se pojavljajo brez vzorca, in včasih celo premikanje ure ali spreminjanje časovnih pasov. Prestopne sekunde so problem, ker se isti trenutek (cela sekunda) ponovi...

Slo-Tech - Veliko se je govorilo o hrošču Y2K, ki naj bi ob prehodu iz leta 1999 v 2000 povzročil pravo računalniško kataklizmo, pa se na koncu ni zgodilo nič tragičnega. Tovrstnih primerov, ko zmanjka prostora za zapis podatka o času, je še več (na primer leto 2036, leto 2038). Prvi naslednji se bo zgodil 6. aprila letos, ko bo v sistemu GPS zmanjkalo prostora za zapis zaporedne številke tedna. Epoha GPS se je začela 5. januarja 1980. GPS datum shranjuje tudi kot število tednov, ki so pretekli od tedaj, za kar ima na voljo 10 bitov. To pa je premalo, saj 2¹⁰ (1024) tednov hitro mine.

Prvikrat se je to zgodilo 1. avgusta 1999, naslednjikrat pa se bo 6. aprila letos. To pomeni, da bi bil naslednji teden 1024., česar seveda ne moremo zapisati v 10-bitno spremenljivko celih števil. Štetje tednov gre tedaj zopet z ničle, kar lahko...

Slo-Tech - Leta 1980 je takratna predhodnica Evropske unije sprejela prvo direktivo o usklajenem premikanju kazalcev na poletni čas in nazaj, ki je začela veljati leto pozneje. Pred tem so države ure premikale malo po občutki in malo iz nuje. Do danes je EU sprejela še sedem direktiv, ki so urejale to področje in od leta 1996 velja, da zadnjo nedeljo v marcu urine kazalce ob 2. uri premaknemo za uro naprej, zadnjo nedeljo v oktobru ob 3.00 pa za uro nazaj. Zadnja direktiva iz leta 2000 določa, da se sočasno (po vsej EU istočasno, torej ob 1.00 po univerzalnem koordiniranem času) prehajanje na poletni čas konec marca in nazaj konec oktobra ohrani za nedoločen čas, ker ga države...

Microsoft - Microsoft bo v novo verzijo Windows 10, ki bo izšla oktobra, in Windows Server 2019 prvikrat vključil podporo za prestopne sekunde. Te bodo upoštevali na pravilen način, torej s ponovitvijo (ali teoretično preskokom) sekunde, in ne na Googlov način raztegovanja normalnih sekund. Poleg tega prinašata novi verziji Windows še podporo za naslednika NTP, ki se imenuje Precision Time Protocol (PTP), in nekaj drugih posodobitev za večjo natančnost merjenja časa.

Prestopne sekunde so posledica počasnega upočasnjevanja vrtenja Zemlje in naše želje, da bi bilo sonce v povprečju v zenitu točno ob 12.00, če smo na poldnevniku, ki ustreza aktualnemu časovnemu pasu. To je pomembno, da je dogajanje na nebu predvidljivo, kar najbolj opazijo astronomi, pri daljšem drsenju pa bi opazili tudi ljudje, ko bi bil sončni vzhod čedalje pozneje.

Medtem ko atomske ure merijo atomski čas (TAI) brez oziranja na...

Cloudflare - Tudi letošnja prestopna sekunda, ki so jo vrinili 1. januarja ob 1.00 zjutraj po našem času (ure so pokazale 0:59:60), je povzročila nekaj težav računalnikom. Teh je bilo sicer manj kot pred štirimi leti, a se jim kljub vsemu nismo mogli popolnoma izogniti. Računalniki pač še vedno niso prilagojeni na dejstvo, da ima lahko dan včasih tudi 86401 sekundo (ali izjemoma 86399, čeprav se to še ni zgodilo).

Letošnja prestopna sekunda je največ preglavic povzročila CloudFlaru. Ker je bila ob polnoči po univerzalnem koordiniranem času (UTC) zaradi prestopne sekunde ena izmed spremenljivk v RRDNS negativna, kar se sicer ne more in ne sme zgoditi, saj časovna razlika med dvema zaporednima načeloma poizvedbama ne more biti negativna, nekaj poizvedb DNS ni delovalo. Težave so bile omejene, saj so prizadele 0,2 odstotka DNS-poizvedb prek CloudFlara, tako da je bil v enem odstotku primerov odziv na HTTP zahtevek...

Google - O prestopnih sekundah smo na naših straneh že večkrat pisali, zlasti v povezavi s preglavicami, ki jih povzročajo računalnikom. Ker ni vzorca, kdaj bodo prestopne sekunde potrebne, zanje izvemo le pol leta pred dejansko vstavitvijo v koledar, kar računalnikom povzroča nemalo težav. Google je že pred petimi leti razkril, da sami ta problem rešujejo z raztegovanjem sekund v dnevu, ko sicer nastopi prestopna sekunda. Ostali svet, ki prestopno sekundo upošteva klasično, torej s ponovljeno (ali dodatno, odvisno od zornega kota) sekundo, ima precej težav, zato bo Google sedaj poizkusil svoj postopek deliti še z ostalimi.

Prestopne sekunde so nujno zlo, ki ga prinaša...

Slo-Tech - Če ste slučajno pozabili, je danes najdaljša noč v letu. Ob 2.00 zjutraj po našem času bomo dodali prestopno sekundo. Tedaj bodo digitalne ure pokazale čas 1:59:60, kar je potrebno zaradi uskladitve časa z vrtenjem Zemlje, računalnikom pa povzroča nemalo težav.

Dan je iz zgodovinskih razlogov definiran kot 86.400 sekund, sekunda pa je definirana kot 9192631770 nihajev, ki ustrezajo prehodu med dvema hiperfinima prehodoma cezija-133 v osnovnem stanju. Skratka, sekunda traja vedno enako ne glede na obnašanje Zemlje. Vrtenje Zemlje okrog lastne osi pa se zelo zlagoma upočasnjuje, zato je dan malenkost daljši kot 86.400 sekund. Ko kumulativna razlika med časom, merjenim...

Slo-Tech - IERS (International Earth Rotation and Reference Systems Service) je sporočil, da bomo 30. junija letos po treh letih premora ponovno dodali prestopno sekundo civilnemu času. Prestopne sekunde se po potrebi lahko dodajo 30. junija in 31. decembra, da civilni čas ostane sinhroniziran z vrtenjem Zemlje okrog lastne osi. Brez prestopnih sekund bi sonce najvišjo lego na nebu (zenit) dosegalo čedalje kasneje po lokalnem času.

Sekunda je bila svoj čas definirana kot 1/86400 srednjega sončnega dne. Definicija se je pozneje spremenila na 1/31556925,9747 tropskega leta dne 0. januarja 1970 in naposled na 9192631770 nihajev, ki ustrezajo prehodu med dvema hiperfinima prehodoma...

Slo-Tech - Danes ponoči ob 2.00 uri po slovenskem lokalnem času bomo po vsem svetu dodali prestopno sekundo, tako da bo ura pri nas tekla 1:59.59, 1:59.60, 2:00.00. Prestopna sekunda bo torej za eno sekundo podaljšala današnjo noč, kar je potrebno za uskladitev civilnega časa z dejanskim sončnim časom, ki je definiran glede na rotacijo Zemlje. Prestopne sekunde po potrebi dodajamo konec junija in konec decembra, v povprečju pa dodamo eno na slabi dve leti.

Prestopne sekunde smo začeli dodajati leta 1972, ko je bil definiran univerzalni čas UTC tako, da je ustrezal greenwiškemu času (GMT). Sončni čas, ki ga morajo UTC in civilni časovni pasovi zasledovati, je definiran tako, da je Sonce ob poldnevu...

Google - O prestopnih sekundah smo že nekajkrat pisali, običajno tedaj, ko so se pojavile. Gre za dodatne sekunde, ki se dodajo (ali teoretično tudi odvzamejo) ob koncu junija ali decembra ob polnoči (vsakokrat po času UTC), ker vrtenje Zemlje ni povsem stalno. To se pri nas pokaže tako, da času 0:59.59 sledi izredna sekunda 0:59.60, šele nato pa je ura 1:00.00. V vsakdanjem življenju to težav ne povzroča, računalniki pa se tudi prek protokola NTP sinhronizirajo sami. Povzroča pa to probleme Googlu.

Googlovi inženirji so leta 2005 ugotovili, da za občutljivo infrastrukturo podatkovnih strežnikov prestopne sekunde (ko se de facto ena sekunda ponovi oziroma ura skoči nazaj) niso najbolj zaželene....

Slashdot - Po treh letih bomo spet našemu merjenju časa dodali prestopno sekundo, da bo naš čas čim bližje sončnemu, so izračunali v IERS. Problem je zelo enostaven. Zemljin dan po stari definiciji sekunde traja 86.400 sekund in kljub temu da od leta 1967 eno sekundo določa 9.192.631.770 period EM-sevanja, ki ustreza prehodu med dvema hiperfinima nivojema osnovnega stanja atoma cezija 133, je lepo, da je sonce v zenitu res točno ob dvanajstih (če smo seveda na 15. poldnevniku za srednjeevropski čas). Ker se Zemlja počasi ustavlja, je potrebno univerzalnemu času UTC bolj ali manj periodično dodajati prestopne sekunde, kar se lahko zgodi 30. junija ali 31. decembra. S tem poskrbimo, da je UTC manj kot 0,9 sekunde oddaljen od pravega sončnega časa UT1. Mednarodni atomski čas TAI upočasnjevanja ne upošteva, zato se vsakokrat za sekundo oddalji od UTC. Prihodnje leto bo razlika znašala že 34 sekund.

Od leta 1972, ko dodajamo prestopne sekunde, smo tako skupaj dodali 23 sekund. Zadnjikrat smo to...

Slo-Tech - Ne vem, če ste opazili, vendar je bil včerajšnji silvestrski večer eno sekundo daljši od običajnih, tako da ste lahko praznovali še sekundo dlje. Navadno zadnji sekundi leta po času UTC 23.59:59 je namreč sledila še prestopna sekunda, označena kot 23:59:60. Za vse trezne in vedoželjne še nekaj teorije.

Čeprav se zdi merjenje časa trivialno opravilo, je na svetu več kakor 500 atomskih ur v različnih laboratorijih na vseh kontinentih, ki merijo in izračunavajo, koliko časa je poteklo. Ker je od natančnega merjenje časa odvisno naprimer delovanje GPS-a in varnost bančnih transakcij, to niti ni tako neumno, kot se sliši. Rezultat njihovega dela je mednarodni atomski čas ( TAI), ki...