Slo-Tech - O tehnologiji HAMR (heat-assisted magnetic recording) smo prvikrat pisali pred več kot dvema desetletjema, sedaj pa končno prihaja v izdelke za končne uporabnike. Seagate je ta teden predstavil prvo platformo diskov, ki uporablja HAMR. Na platformi Mozaic 3+ bodo temeljili diski družine Exos, ki bodo namenjeni podatkovnim centrom. Kapacitete se bodo začele pri 30 TB.

S tehnologijo HAMR je možno povečati gostoto zapisa podatkov. Za zapis podatkov se uporablja laser, ki pred zapisom sektorje diska segreje. To nato omogoča zapis s šibkejšim magnetnim poljem, kar je manj destruktivno za okoliške bite, zato jih lahko natlačimo bliže skupaj. S tem se lažje izognemo težavam zaradi superparamagnetizma, ki lahko spremeni magnetizacijo majhnih zrn, s tem pa povzroči izgubo podatkov.

Magnetna plast v Seagatovih diskov bo iz zlitine železa in platine. Posamezni biti zavzemajo manjši prostor, zrna pa so magnetno bolj občutljiva. Zato je tudi bralni del glave drugačen (Gen 7 Spintronic...

Slo-Tech - Seagate je prvi proizvajalec diskov, ki je predstavil modele z 10 magnetnimi ploščami v ohišju. S tem je lahko v predstavnike serij Exos X20 in IronWolf Pro strpal 20 TB podatkov, ne da bi se moral zateči h kompliciranim rešitvam pri magnetnem zapisovanju podatkov, kot je na primer SMR ali HAMR. So pa diski zatesnjeni in napolnjeni s helijem, kar je že skoraj desetletje standard pri diskih višjega razreda. To ni poceni, tako da bomo za Exos-X20-HDD z 20 TB odšteli 665 evrov. A to je še vedno precej manj, kot če bi uporabljali SMR ali HAMR, predvsem pa obljublja večjo robustnost. Serija IronWolf Pro je namenjena strežnikom (NAS), Exos X20 pa za uporabo v oblaku, zato ima več predpomnilnika.

Western Digital ne bo kaj dosti zaostajal, saj že za prihodnje leto napoveduje diske s kapaciteto 30 TB in prav tako desetimi ploščami. Za to bo moral uporabiti ePMR (Energy-enhanced Perpendicular Magnetic Recording) in OptiNAND. Slednji pomeni, da imajo diski nekaj gigabajtov flasha, kamor...

Ars Technica - Pred časom se je na spletu pojavila razprava o tem ali ponudniki trdih diskov potihem prodajajo manj zmogljive SMR (Shingled Magnetic Recording) diske kot CMR (Conventional Magnetic Recording). SMR diski so manj zmogljivi, za proizvajalce pa nekoliko bolj profitabilni. Na enako število magnetnih plošč zapisujejo podatke bolj gosto in sicer tako, da vsak naslednji magnetni zapis deloma prekrije prejšnjega. Skratka, več terabajtov na enaki količini materiala. Slednje precej zakomplicira zapisovanje, zaradi česar so SMR diski primerni za bolj zaledne vloge, denimo pri arhiviranju. Početja so osumljeni Western Digital, Seagate in Toshiba.

Šlo naj bi zato, da so proizvajalci SMR diske - ne da bi to omenili - začeli vgrajevati v namizne računalnike, spet drugi so trdili, da so se znašli tudi v nekaterih shrambah NAS, kar je povzročalo težave pri njihovem delovanju v RAID polju. SMR disk namreč podatke pred pisanjem shranjuje v predpomnilnik, ki je del samega diska in jih šele na to...

Nature - Raziskovalci z Univerze Berkeley so empirično potrdili, da lahko kvantne fluktuacije v vakuumu na zelo majhnih razdaljah prenašajo toploto, kar odpira nove možnosti nadzora toplotnih tokov v elektroniki.

V šoli učencem pri fiziki povedo, da se toplota prenaša na tri načine: s prevajanjem med dvema staknjenima objektoma; s konvekcijo ali pretokom tekočin in pa nazadnje s sevanjem, denimo sončne svetlobe. Radiacija je hkrati edina med temi tremi načini, ki zmore toploto prenašati po vakuumu. Toda očitno bo potrebno šolske knjige posodobiti, kajti fiziki s kalifornijske Univerze Berkeley so naposled eksperimentalno pokazali, kar se je v teoriji napovedovalo že več let: da zmorejo kvantne fluktuacije prav tako prenašati toploto skozi vakuum med dvema ločenima telesoma, le da pri zelo majhnih razdaljah. Tako odslej velja, da so načini prenosa toplote štirje.

Kvantne fluktuacije so pojav, ko zaradi Heisenbergovega načela nedoločenosti v vakuumu nenehno spontano prihaja do kratkotrajnih...

Slo-Tech - Toshiba res ne sodi med največje proizvajalce diskov, je pa zato predstavila največji klasični disk doslej. V nemškem Düsseldorfu so predstavili novo serijo diskov MG08, v kateri najdemo tudi 16-TB predstavnika. Novi disk ima plošče, ki se vrtijo s hitrostjo 7200 obratov na minuto, 512 Mb predpomnilnika in deklariran čas med napakami (MTBF) 2,5 milijona ur. Disk meri standardnih 3,5 palca. Na prodaj bo še v tem četrtletju, cena pa še ni znana. Disk bo imel devet plošč.

Za doseganje visokih kapacitet proizvajalci uporabljajo različne tehnologije. Toshibin disk bo uporabljal klasični magnetni zapis (CMR - conventional magnetic recording), je pa polnjen s helijem, da so lahko plošče bliže druga drugi. CMR se je včasih imenoval tudi PMR (perpendicular magnetic recording), a ga danes spričo obstoja še kompleksnejših tehnik imenujemo...

Slo-Tech - Medtem ko lahko na trenutne diske stlačimo največ 14 TB podatkov, se utegne to v bližnji prihodnosti kmalu spremeniti. Western Digital je predstavil novo tehnologijo zapisa z mikrovalovi (microwave-assisted magnetic recordig, MAMR), s katero bi lahko leta 2019 na diske shranili do 40 TB podatkov. Trenutno se za rekordne gostote zapisa podatkov uporablja toplota (HAMR), ki pa ima omejitve zaradi velikost bralno-pisalne glave in je nasploh precej problematična. Zato veliko diskov še vedno uporablja dobri stari PMR (pravokotni zapis podatkov na magnetni nosilec). MAMR rešuje predstavlja drugačen poizkus.

Ključni sestavni del je STO (spin torque oscillator). Ena izmed prednosti MAMR je tudi nižja temperatura, ki pri HAMR na točki zapisa podatkov doseže 650 °C, kar...

AnandTech - Western Digital je predstavil prvi 10-terabajtni disk, ki uporablja tehnologijo HelioSeal, kar z drugimi besedami pomeni, da je nepredušno zaprt in napolnjen s helijem. Kot je v novejšem času že običaj, uporablja disk tudi pravokotno zapisovanje podatkov na ploščo (PMR), tako da so s sedmimi ploščami z gostoto zapisa 816 Gb/kvadratni palec uspeli doseči 10 TB. Western Digital poudarja, da zaradi zmanjšanega trenja zavoljo uporabe helija disk porabi 56 odstotkov manj energije na terabajt kot...

Slo-Tech - Tudi pri diskih se proizvajalci počasi bližajo fizikalnim mejam trenutne tehnologije, kar se kaže kot uporaba čedalje zapletenejših trikov za povečevanje gostote zapisa. Eden izmed njih je magnetnih zapis podatkov s toploto (HAMR ozioma heat-assisted magnetic recording), ki že trka na vrata. Seagate si je upal smelo napovedati, da bodo do konca prihodnjega leta izdelali prve diske s to tehnologijo.

Pri HAMR se za zapis podatkov uporablja laser, ki pred zapisom podatkov segreje področje diska, kamor se bodo podatki zapisovali. Zapisovanje na segreto področje terja šibkejša magnetna polja, zato je manj možnosti, da okolico zmotimo. S HAMR zmanjšujejo superparamagnetizem, ki predstavlja omejitev najvišje gostote...

Seagate - Poceni diski s kapaciteto 8 TB so končno tu. Seagate je izpolnil avgustovsko obljubo in bo konec meseca pričel prodajo 8 TB diska, ki bo v Evropi stal okrog 250 evrov. Osemterabajtni disk iz družine Archive HDD bo imel tudi manjše brate s kapacitetami 5 TB oziroma 6 TB.

To ni prvi disk s kapaciteto 8 TB, bo pa gotovo najcenejši. Podobne cene danes namreč dosegajo diski s kapacitetami 6 TB, medtem ko so 8 TB vredni okrog tisočaka. Najšibkejša točka prihajajočega diska bo hitrost, ki jo bo omejevala tehnologija SMR. Pri slednji se sledi nekoliko prekrivajo, kar zviša kapaciteto posamezne...

Slo-Tech - Mednarodno združenje proizvajalcev opreme in materialov za diske (IDEMA) je izdalo nov časovni okvir, v katerem napoveduje diske s kapaciteto 100 TB v prihodnjih desetih letih. Da se bo to zgodilo, pa bo treba rešiti še nekaj tehnoloških izzivov.

Zviševanje gostote zapisa podatkov na magnetnih ploščah terja domiselne trike, ker preprosto tiščanje bitov čedalje bliže ne deluje. Rekordna gostota zapisa je trenutno okrog enega terabita na kvadratni palec, kar bo treba v naslednjih desetih letih podeseteriti.

O prvih tehnologijah na tej poti smo že pisali. Več magnetnih plošč v enako ohišje lahko shranimo, če jih namestimo bliže, kar terja polnjenje diskov s helijem. Ta ima nižjo gostoto in višjo toploto prevodnost, zato povzroča manj upora in segrevanja, a še...

Seagate - Seagate nadaljuje postavljanje rekordov v gostoti zapisa podatkov. Predstavili so disk, ki zmore shraniti 8 TB podatkov, kar je tretjino več od njihovega dosedanjega rekorderja. Pri tem povejmo, da so se izognili uporabi helija, ki jo je vpeljal Western Digital, ampak so raje uporabili SMR.

Bližanje fizikalnim omejitvam pri gostoti zapisa podatkov na magnetne nosilce terja uporabo trikov, da lahko na enako velike plošče stlačimo več. Konkurenca se je tega lotila s polnjenem diskov s helijem, ki je pravzaprav precej okoren način. Ker je helij lažji in povzroča manj upora, je mogoče v enako prostornino stlačiti več magnetnih plošč za zapis podatkov, medtem ko sama gostota ni kaj večja. Western Digital je tako uspel izdelati 3,5-palčne diske s kapaciteto 6 TB.

V Seagatu so vmes raje izpopolnjevali zapis podatkov SMR, s čimer so letos...

ComputerWorld - Približno leto dni po prvih napovedih, da Western Digital razvija diske, polnjene s helijem, so ti prispeli na prodajne police. Western Digital je pričel prodajati največji disk doslej, ki ima kapaciteto kar 6 TB.

WD-jeva podružnica HGST, ki se je ukvarjala z razvojem diskov s helijem, je v ohišje od klasičnega štiriterabajtnega diska družine Ultra stlačila sedem magnetnih plošč, s čimer so njegovo kapaciteto povečali na 6 TB, medtem ko so dimenzije ostale običajne za 3,5-palčno ohišje. Helij ima bistveno nižjo gostoto od zraka (približno sedemkrat), kar povzroča manj upora in vzgona. Vzgon tu ni problematičen, saj bralne glave lebdijo tik nad ploščami, upor pa je bil moteč faktor v teh natlačenih ohišjih. Ima pa helij približno šestkrat višjo toplotno prevodnost od zraka, tako da težav s hlajenjem ni. V resnici manjši upor povzroči za nižjo temperaturi že sam...

Seagate - Seagate je kot prvi proizvajalec trdih diskov dosegel gostoto zapisa podatkov 1 Tb na kvadratni palec, s čimer se obeta povečanje kapacitete prihodnjih trdih diskov, so zapisali v izjavi za javnost. V Seagatu obljubljajo, da se bo takoj po uvedbi nove tehnologije kapaciteta diskov v primerjavi z današnjimi podvojila, da konca desetletja pa naj bi na 3,5-palčne diske stlačili do 60 TB podatkov. Trenutno najprostornejši 3,5-pačni trdi diski merijo 3 TB in prinašajo gostoto zapisa okoli 620 Gb na kvadratni palec.

Nova tehnologija se imenuje HAMR, kar pomeni magnetno zapisovanje s toploto (heat-assisted magnetic recording). Izumil jo je Fujitsu leta 2006, o njem pa smo obširneje pisali predlani. Za delovanje...

Ars Technica - V zadnjem času kapaciteta trdih diskov le počasi narašča ali pa celo stagnira, saj so raziskovalci zadeli ob zgornjo mejo gostote zapisa podatkov na magnetne plošče. Na področju zviševanje gostote zapisa potekajo intenzivne raziskave, med katerimi so v Hitachijevih laboratorijih odkrili načina, kako lahko na kvadratni palec stlačijo tudi do enega terabajta podatkov. O tem pišejo v članku v reviji Nature Photonics.

Za dosego tako velike gostote zapisa so hkrati uporabili dvoje metod, ki imata isti namen. Zadušiti poskušata superparamagnetizem, ki se pojavi zaradi sprostitve toplote ob zapisu podatkov, ta pa lahko obrne sosedne bite in uniči podatke v bližini. TAR (angl. thermally-assisted magnetic recording) segreje zelo malo območje za zapis in ga nato ohladi, s čimer prepreči manipulacijo sosednjih bitov. Druga metoda se imenuje BPR (angl. bit-patterned recording) in pomeni zapisovanje na površino, ki ima "magnetne otoke", ki preprečujejo vplivanje na bite izven posameznega...

Yahoo News - Nekateri "strokovnjaki" še danes poudarjajo, da bi bilo najbolje, če se diski počasi umaknejo na odpad zgodovine in prepustijo prostor drugim manj mehaničnim napravam, vendar pa nič ne kaže, da se bodo diski, katerih tehnologija je starejša od računalnika PC, tako kmalu umaknili drugim rešitvam. Seagate je namreč pred kratkim predstavil svojo tehnologijo HAMR (heat-assisted magnetic recording), s katero naj bi se diskom povečala gostota zapisa na kvadratni palec na kar 50 terabitov. Za primerjavo: največje gostote se zapisa se danes trenutno gibljejo okoli 50 gigabitov na kvadratni palec. In kako naj bi Seagatu uspelo spraviti na magnetno ploščo tako veliko količino podatkov? Tako gostoto zapisa naj bi dosegli s segrevanjem mesta, kamor bi bili podatki zapisani, s posebnim laserjem. Vendar pa je tehnologija še vedno v povojih, zato jo bodo vgrajevali v diske šele čez 5 do 10 let.