CSO Online - Lani tega časa smo pisali o milanski firmi Hacking Team, ki se ukvarja s pripravo in prodajo trojanskih konjev policijskim in drugim državnim varnostno-obveščevalnim službam. Skratka, za lepe denarce so prodajali in oddajali rootkite, botnete in drugo potrebo opremo, s katero so potem vladne službe pritajeno prisluškovale in nadzirale računalnike in mobilne naprave kriminalcev. Gre za donosen posel, pri čemer pa je podjetje vedno ostro zanikalo, da bi poslovalo tudi z režimi, ki so znani po kršitvah človekovih pravic - se pravi režimi, ki bi jih takšna programska oprema zanimala bolj za iskanje političnih nasprotnikov kot pa kriminalcev.

Kot zdaj kaže, to ni bilo povsem res. Sinoči, ravno med finalom finala...

BBC - Ideja, da uporabniki interneta po neki logiki nimamo več nobenega pričakovanja do zasebnosti, je ponovno na mizi britanskega parlamenta.

Lani poleti, tako rekoč takoj po prvi izpovedi ameriškega žvižgača Edwarda Snowdena, je bila britanska notranja ministrica Theresa May (na prvi sliki, v sredini) primorana prekiniti delo na predlogu novega zakona o hrambi prometnih podatkov (Draft Communications Data Bill, javnosti znan kot Snoopers' charter). Zakon bi razširil obvezno hrambo prometnih podatkov tudi na ponudnike spletnih strani, že skladne ISP-je pa bi obvezal še k izvajanju deep packet inspectiona in ekspeditiranih blokad spletnih strani. Vse to seveda zgolj na golo pisno prošnjo policije (kdo pa še rabi sodne odredbe). Zavoljo vse gonje proti zlorabam s strani varnostno-obveščevalne službe GCQH ji je podpredsednik vlade Nick Clegg (na levi) namreč sporočil, da trenutno pač ni...

BBC - Aprila letos je peterica ameriških internetnih gigantov - Google, Microsoft, Facebook, Yahoo! in Twitter (na sliki) - britanski notranji ministrici Theresi May (njihov Vinko Virant, na drugi sliki) poslala skupno pismo. V njem so zapisali, da ne želijo sodelovati v napovedanem vladnem programu nadzora interneta, ker bi bilo to "tehnično težko izvedljivo" in "zelo drago" obenem, ker "tega ne počne nobena demokratična država", vsekakor pa bi bil to "slab zgled za ostali svet". Pismo je posebej pomenljivo, ker je Edward Snowden dva meseca kasneje razkril, da omenjena podjetja (sans Twitter) vse vse to pravzaprav že počno.

O britanskih težnjah smo že pisali ravno lani tega časa. Vlada je takrat razgrnila nov...

Slo-Tech - Britanska vlada je sinoči razgrnila sveži predlog zakona o hrambi prometnih podatkov (ti. Draft Communications Data Bill, pdf, 123 strani), ki določa, kaj vse od naše spletne aktivnosti bodo morali ponudniki interneta hraniti v prihodnje.

Kot se izkaže, bo za skromno ceno 1.8 milijarde funtov javnega denarja policiji in nekaterim drugim javnim organom na podlagi interne avtorizacije (torej brez odredbe sodišča) za obdobje 1 leta za nazaj na voljo vsi prometni podatki (kdo, komu, kdaj) okoli rabe emaila, brskalniške zgodovine, hipnega sporočanja in seveda aktivnosti na socialnih omrežjih.

Notranja ministrica Theresa May v spremni besedi pravi, da imajo tovrstni prometni podatki na področju fiksne...

Wikipedia - Ne da bi podcenjevali resnosti boja proti kriminalu oziroma terorizmu, moramo vendarle izpostaviti eno skrajno zaskrbljujočo misel: politiki širom oble se (ponovno? preprosto?) ne čutijo več dolžne kaj posebej utemeljevati posegov v človekovo pravico do miru pri svojem vsakodnevnem življenju in delu (zasebnost). Nova policijska pooblastila so kar sama od sebe "sorazmerna" in "nujna", škodljive posledice iz njih "zanemarljive", nasprotovanje njim pa "čudno" in "nedržavotvorno", če ne kar "sumljivo". Sorazmernost ukrepov se domneva ali domišlja, naj se slučajno že znajde na mizi.

Zgodovina cenzure je dolga, trnova ter lep opomnik na pomen in nevarnost, ki so jo...

Slo-Tech - Kot smo pisali prejšnji teden, je v četrtek MVZT organiziralo javni posvet na temo novele Zakona o elektronskih komunikacijah.

Na posvetu se je izkazalo, da Peter Pavlin s sektorja za kaznovalno pravo in varstvo človekovih pravic pravosodnega ministrstva ni edini v tej državi, ki meni, da so z implementacijo direktive o obvezni hrambi prometnih podatkov odpadli vsi pomisleki glede zasebnosti državljanov.

Predstavnika Policije (Toni Kastelic in Vojko Urbas iz GPU) sta tako povedala, da si je policija spremembo predstavljala predvsem v vlogi varovanja človekovih pravic, saj naj bi s trajno hrambo podatkov o dodeljenih IP naslovih in času dodelitve izven zbirke podatkov vzpostavljene za namene obvezne hrambe operaterjem omogočili izpolnjevanje zahtev policije brez brskanja po prometnih podatkih (katerih baza v primeru dostopov do interneta trenutno vsebuje podatke o dodeljenih IP naslovih, trajanju povezave ter identiteti naročnika). Identifikacija naročnika internetnega priključka...

Slo-Tech - Mišo Alkalaj je za privacyblog.net napisal prispevek o terorizmu kot izgovoru za omejevanje človekovih pravic zaradi strahu političnih elit pred “drugo svetovno velesilo” - javnim mnenjem. Zaradi tega naj bi vlade želele povečati nadzor nad posamezniki, tudi s predlagano obvezno hrambo prometnih podatkov.

Iz prispevka:

Predstavljajte si, da zakon o obveznem hranjenju prometnih podatkov že velja in da nekje, recimo v Rimu, poči bomba. Nekaj dni pozneje vas obišče policija ter vas povabi na »informativni pogovor«, ker je s pregledom podatkov o vašem deskanju po internetu ugotovila, da ste nekajkrat obiskali spletno mesto, ki ga je prebiral tudi kateri od osumljenih bombašev. Ste torej osumljeni najmanj simpatiziranja s terorizmom, ali če bi upoštevali predloge britanskega notranjega ministra Charlesa Clarka – s tem, ko ste obiskovali terorizmu naklonjeno spletno mesto, ste dejansko vadili za izvedbo terorističnega dejanja. In po predlogu istega britanskega notranjega ministra bi...