Slo-Tech - Mozilla ima z Googlom do leta 2023 sklenjeno pogodbo, po kateri je Google privzeti iskalnik ob namestitvi Firefoxa. S tem si Mozilla pridobi 450-500 milijonov dolarjev, kar predstavlja levji delež prihodkov fundacije (med 75 in 95 odstotki, odvisno od leta). Dogovor je ključen za obstoj fundacije že od leta 2006, le v letih 2014-2017 je bil izbrani brskalnik Yahoo. Bi lahko Microsoftov Bing nadomestil Google? To ni tako nepomembno vprašanje, saj prvi dogovor med Mozillo in Googlom sega v leta, ko Google svojega brskalnika še ni imel, pametni telefoni pa so bili zelo redki. Sedaj pa ima Google izjemno priljubljen operacijski sistem na pametnih telefonih ter spletni brskalnik. Dogovor z Mozillo je zato asimetrične pomembnosti za podjetji - in Mozilla lahko potegne krajši konec.

V naslednjih mesecih bo Mozilla izvajala manjši eksperiment. Približno enemu odstotku uporabnikov bodo kot privzeti iskalnik ob namestitvi ponudili Microsoftov Bing. Eksperiment bo trajal do konca januarja,...

Slo-Tech - Mozilla je po neuradnih podatkih podaljšala pogodbo z Googlom, ki je glavni vir prihodkov za organizacijo. Še naslednja tri leta bo Googlov iskalnik privzet v Firefoxu, za kar bo Mozilla prejela 400 do 450 milijonov dolarjev letno. Mozilla si je s tem zagotovila normalen obstoj do leta 2023. Mozilla od Google prejme 75 do 95 odstotkov vseh svojih prihodkov. Dogovor sega že v leto 2006, ko Google še ni imel svojega brskalnika in je veljal vse odtlej (le v letih 2014-2017 je Mozilla ponujala Yahoo kot privzeti iskalnik). Mozilla je potrdila, da so dogovor podaljšali, konkretnejši pa niso bili.

Ko je Google predstavil svoj brskalnik Chrome in še posebej ko je postal najpopularnejši brskalnik na svetu, je Mozilli grozilo, da bo ostala brez tega financiranja. Google za priljubljenost svojega iskalnika, ki je največji, ne potrebuje več Firefoxa (navsezadnje ga je prehitel Chrome), a njegov obstoj izpolnjuje pomembno funkcijo. Google je nevarno blizu monopolnega položaja, česar se ob...

Slo-Tech - Pred petnajstimi leti je bila spletna krajina bistveno drugačna, skorajda enoumna. Žezlo je v rokah trdno držal Microsoft, katerega Internet Explorer so uporabljali praktično vsi. Njegov tržni delež je presegal 90 odstotkov, konkurenca je bila anemična, Netscapov Navigator je bil na smrt bolan. V teh razmerah je Mozilla prepoznala potrebo po alternativi, ki se je korakoma rojevala od leta 2002. Sprva pod imenom Phoenix in kasneje Firebird se je preimenovala v Firefox in leta 9. novembra 2004 je izšel Firefox 1.0. Izid je pospremil celostranski oglas v The New York Timesu, za katero so denar zbrali zasebni donatorji.

Firefox je bil nepričakovan uspeh, ki je hitro začel dobivati podpornike. Leta 2009 je obvladoval že tretjino trga, potem pa je njegov delež zaradi Googla spet začel padati. Danes je Chrome sicer bolj razširjen, a Firefox je poskrbel, da monopola na področju brskalnikov ni. Čeprav se zdi njegov uspeh samoumeven, je bil v resnici veliko presenečenje. Firefoxa ni...

Slo-Tech - Firefox ob namestitvi uporabnika vpraša, ali želi sodelovati v zbiranju podatkov o uporabi (telemetrija), ki se pošiljajo Mozilli in jih organizacija potrebuje za izboljšanje brskalnika. Inženirji ugotavljajo, da velika večina ljudi te možnosti ne izbere, zato ima Mozilla zelo omejen nabor podatkov, ki za povrhu niso niti reprezentativni. To želijo spremeniti tako, da bi v novih verzijah Firefoxa ta možnost bila privzeto vključena, tako da bi morali izrecno prepovedati deljenje teh podatkov z Mozillo (opt-out).

V ta namen bi uporabljali tehnologijo RAPPOR (Randomized Aggregatable Privacy-Preserving Ordinal Response), ki jo razvija Google in omogoča skupinsko zbiranje statistike, ki pa je anonimizirana in ne omogoča prepoznavanja posameznikov. To tehnologijo Google uporablja v svojem Chromu. Mozilla bo v prihodnjih...

Slo-Tech - Mozilla je držala obljubo in nov pogon za brskalnike Servo pripeljala do prvih verzij, ki so primerne za preizkušanje javnosti. Servo je namreč prispel do tako imenovanega Nightly build stadija, kar pomeni, da ga lahko preizkuša vsakdo, čeprav se bodo za to najverjetneje odločili zgolj razvijalci. Koda za Servo je napisana v programskem jeziku Rust.

Trenutno je Servo na voljo za Linux in macOS, kmalu pa bosta sledili tudi inačici za Windows in Android. Namestitev je enostavna, če sledimo navodilom v namestitveni mapi. Trenutna verzija je še zelo preizkusna, zato številnih strani še ne bo prikazala pravilno, a to je pričakovano in namerno. Tudi uporabniški vmesnik je okleščen do obisti, saj kaj dosti več od vrstice za naslov in menija...

Mozilla.org - Mozilla je sporočila, da so podpisali pogodbo z Yahoojem, po katerem bo Yahoo privzet iskalnik v novih verzijah Firefoxa. Sprememba bo začela veljati decembra in bo v Mozillin proračun prinesla precej denarja, a točen znesek javnosti še ni znan.

Od leta 2004 pa do zdaj je bil Mozillin privzet brskalnik Google, kar ni bilo zastonj. V zadnjih letih je Google za to plačal skoraj 300 milijonov dolarjev, triletno pogodba pa sta podjetji nazadnje obnovili leta 2011. Že tedaj je bil dogovor pod vprašajem, saj so bile okoliščine bistveno različne kot prejšnjikrat. Google je imel leta 2011 že dobro razvit brskalnik Chrome, ki ga je želel čim bolje umestiti na trg. Danes je Chrome še bistveno bolj razvit in razširjen, saj ga...

Mozilla.org - Ni skrivnost, da ima Mozilla vse od prihoda Googlovega Chroma težave s svojim poslovnim modelom, ki je skoraj v celoti odvisen od Googla. Glavni vir prihodkov je denar, ki ga Mozilla dobi od Googla v zameno za to, da je v Firefoxu privzeta domača stran Googlov iskalnik. Za zdaj v Mountain Viewu pogodbe o financiranju še podaljšujejo, ker tudi Googlu ustreza, da je na trgu brskalnikov konkurenca, ker bi bil v nasprotnem primeru pod še strožjim nadzorom regulatorjev trga (kot na primer Microsoft zaradi svojega operacijskega sistema), a v Mozilli se pripravljajo tudi na morebiten izpad teh prihodkov. Eni izmed dodatnih prihodkov bodo tudi reklame.

Ko...

Slo-Tech - Mozillin glavni vir prihodkov je pogodba z Googlom, po kateri je Google privzeti iskalnik v Firefoxu, Google pa v zameno Mozilli plača 100 milijonov dolarjev. Pred leti je bil to zmagovalni dogovor za obe podjetji, potem pa se je začela stvarnost spreminjati. Prispel je Chrome.

Mozilla je od Googla že dolgo odvisna, za prihodnost te ureditve pa so se začeli bati leta 2008, ko je začel v svet kukati Googlov brskalnik Chrome. Konec leta 2011 je Chrome po priljubljenosti prehitel Firefox in postavilo se je resno vprašanje, ali ima Googlovo vztrajanje pri sodelovanju z Mozillo še smisel. Navsezadnje so dosegli želeno, saj so se razširili v osebne računalnike (Chrome), majhne prenosnike (Chrome OS) in mobilne telefone (Android). Kljub temu...

Google - Google je razkril poslovne rezultate za zadnje lansko četrtletje, v katerem je povečal tako prihodke kot tudi dobiček. V zadnjih treh lanskih mesecih so prihodki podjetja znašali 14,4 milijarde dolarjev, če ne upoštevamo prevzete Motorole. Z njo vred bi zaslužili 15,2 milijarde dolarjev. To je 36 odstotkov več kot v enakem obdobju lani in osem odstotkov več kot četrtletje pred tem. Skupno so v celotnem fiskalnem letu 2012 prvikrat v zgodovini presegli magično mejo 50 milijard dolarjev prihodkov. V zadnjem lanskem kvartalu so ustvarili 2,9 milijarde dolarjev čistega dobička, kar je za 6,6 odstotka več kot v enakem obdobju leto poprej. Analitiki so pričakovali višjo rast dobička, še posebej po ogromni...

CNet - Še letos bo Mozilla izdala svoj brskalnik Firefox 4, ki bo prinesel kar nekaj izboljšav, nad katerimi lahko cedimo sline v beta verziji. Ena izmed na prvi pogled manj očitnih, a za finančno prihodnost Mozille zelo pomembnih novosti, bo vključitev Microsoftovega iskalnika Bing v prednastavljene iskalnike v Firefoxu, koder se bo pridružil Googlu in Yahooju.

Večkrat smo že podrobno razdelali finančno konstrukcijo Mozille in ugotovili, da levji delež prihodkov vsako leto kane od Googla. Leta 2008 sta podjetji obnovili pogodbo o sodelovanju, tako da je Googlova stran privzet iskalnik in domača stran v Mozilli, a je le nekaj dni pozneje Google predstavil svoj brskalnik Chrome. Trenutna pogodba se izteče novembra prihodnje leto in nihče ne ve, ali jo bo...

Guardian - Spletna skupnost Wikimedia Foundation, ki skrbi tudi za priljubljeno enciklopedijo Wikipedijo, je zaradi svoje neprofitne narave odvisna od donacij. Vsako leto tako organizirajo veliko akcijo, ko obiskovalce na pasicah na vrhu strani prosijo za kakršnekoli donacije. Poleg podpore uporabnikov jim na pomoč z večjimi zneski priskočijo tudi druge organizacije in podjetja. Google je ta teden prvikrat v zgodovini pomagal Wikipediji, in sicer ji je namenil velikodušna dva milijona dolarjev.

Googlov ustanovitelj Sergey Brin je ob tem dejal, da je Wikipedija eden izmed največjih triumfov interneta. S svojo ogromno zbirko informacij je nepogrešljiv vir za vsakega deskarja na spletu.

Kljub temu še vedno večino prispevkov darujejo navadni uporabniki. Ti so v zadnji akciji, ki se je zaključila januarja, skupno zbrali kar osem milijonov dolarjev, kar je tri četrtine načrtovanih prihodkov za to fiskalno leto.

Gre za lepo gesto in ne nepričakovano, saj Google redno podpira projekte, ki pomagajo...

Slashdot - Kot smo poročali, Mozilla dobršen del svojih prihodkov ustvari s pogodbo z Googlom, po kateri je v Firefoxu privzeti spletni iskalnik Google. Tu je izvrstno funkcioniralo, dokler Google ni imel svojega brskalnika.

Izvršni direktor Mozilla Corporation John Lilly je včeraj dejal, da se je z izidom Googlovega brskalnika Chroma tudi Mozilli življenje zapletlo. V intervjuju za ComputerWorld pravi, da imajo dober odnos z Googlom, a da bi lagal, če bi rekel, da stvari sedaj niso bolj zakomplicirane, kot so bile prej. Pretekli teden je Google na primer napovedal, da bo v paketu Google Pack zamenjal Firefox s Chromom. Pogodbo z Googlom ima Mozilla sklenjeno do novembra 2011, tako da se jim za bližnjo prihodnost ni bati, a jih to hkrati postavlja v neprijeten položaj, ko morajo s svojim največjim podpornikom tudi tekmovati za tržni delež. Lilly je še dejal, da se zavedajo, da ne morejo večno ostati odvisni od Googlovih dolarjev, saj je njihova želja vztrajati še 50 ali 100 let, kar bodo z...

The Register - Mozilla je objavila svoj finančni izkaz za preteklo leto, v katerem izstopa ena postavka. Lani sta namreč neprofitna Mozilla Foundation in profitna Mozilla Corporation skupaj zbrali 75 milijonov dolarjev, od česar jih je 66 milijonov posledica sodelovanja z Googlom. Mozilla Corporation ima z njim do novembra 2011 podpisano pogodbo, po kateri je privzet iskalnik po spletu v Firefoxu Google, za kar profitni organizaciji vsako leto v žep kane zajeten kupček denarja. Če se Google iz kakršnegakoli vzroka odloči, da pogodbe ne bo podaljšal, bi to seveda imelo neugoden vpliv na Mozillo. A tak korak je malo verjeten, Mozilla pa je poleg tega lani porabila "samo" 33 (od 75) milijonov dolarjev in ima skoraj 100 milijonov premoženja. Blog Mitchell Baker.

Za materialno prihodnost Mozille se tako ni bati, četudi se je davčna agencija IRS (ameriški DURS) odločila za rutinski pregled Mozilla Foundation.