NASA - Čeprav je pretežni del letošnjega leta Voyagerju 1 kazalo sila slabo, je NASA spet bolj optimistična. Voyager 1 sicer na Zemljo še vedno pošilja stalen tok podatkov, a so ti nesmiselni. Inženirji so precej prepričani, da težava tiči v računalniku za FDS (flight data subsystem), ki je odgovoren za obdelavo podatkov pred pošiljanjem na Zemljo.

Popravljanje na daljavo je zapleteno, še težje pa je to početi z zamikom. Svetloba in s tem signali do 24 milijard kilometrov oddaljene sonde potujejo 22,5 ur, torej inženirji potrebujejo skoraj dva dni, da ugotovijo, ali je kakršenkoli ukaz kaj rešil. Upanje pa vzbujajo podatki, ki so jih prejeli 3. marca. Tedaj je Voyager 1 poslal zapis celotne vsebine pomnilnika FDS, kar je bil odgovor na 1. marca poslan ukaz, naj FDS preizkusi različne sekvence.

Izpis vsebine celotnega pomnilnika je dragocen, ker ga sedaj NASA primerja s podobnim zapisom iz časa, ko napake še ni bilo. Šele 10. marca so inženirji ugotovili, da so prejeli celoten zapis...

Slo-Tech - Ponavlja se zgodba izpred poldrugega leta, ko je Voyager 1 začel na Zemljo pošiljati nerazumljive podatke. Tedaj so težavo rešili s preklopom s primarnega na sekundarni računalnik, nato pa so letos še posodobili firmware na sondi. Sredi tega tedna je NASA ugotovila, da ima računalnik na Voyagerju 1 spet težave.

Inženirji so v pred dvema tednoma opazili, da je okvarjen eden izmed treh računalnikov na krovu, ki se imenujejo FDS (flight data system). Ta ne komunicira pravilno s sistemom za telemetrijo TMU (telemetry modulation unit), zato Voyager 1 trenutno na Zemljo ne pošilja meritev in diagnostike. FDS namreč zbira podatke z instrumentov na plovilu in tudi diagnostične podatke o stanju plovila, ki jih potem ustrezno modulira za pošiljanje na Zemljo.

TMU trenutno posreduje zgolj ponavljajoče in stalno zaporedje ničel in enic, napaka pa je v FDS. Minuli vikend so poizkusili ponovno zagnati FDS, a to ni odpravilo napake. Zato inženirji sedaj snujejo naslednji korak. Delo precej...

Slo-Tech - Inženirje v NASI je razveselil signal z Voyagerja 2, ki so ga zaznali po napačni nastavitvi antene. Čeprav bo po pesimističnem scenariju Voyager 2 molčal do oktobra, ko bo samodejno usmeril anteno proti Zemlji, bi se morda lahko z njim sporazumeli že prej. A bistveno je, da imajo sedaj dokaz, da Voyager 2 še deluje.

Pred dobrim tednom dni (21. julija) so po nesreči obrnili Voyagerjevo anteno za dve stopinji mimo Zemlje, kar je onemogočilo komunikacijo z njim. Na razdalji 20 milijard kilometrov se vsaka stopinja zelo pozna, signali pa so izjemno šibki. Zato je bilo dobrodošlo presenečenje, ko so danes zaznali signal (heartbeat) s plovila. Kaj več s plovila ta hip ni možno izvleči, razen da je še živo, saj se na ukaze z Zemlje ne odziva.

Morda pa se bo to spremenilo ta teden, saj bo NASA s postaje v Canberri, ki je del DSN (Deep Space Network), poskusila poslati ukaz do Voyagerja 2. Ocenjujejo, da je možnost za uspešno sprejetje ukaza nizka, saj DSN že vse od pomote pošilja...

Slo-Tech - Sonda Voyager 2, ki so jo na enosmerno pot iz Osončja poslali pred 46 leti, je pred tednom dni nepričakovano utihnila. Razlog pa ni kakšna okvara ali izčrpanje zalog energije, temveč napačen ukaz. Anteno so pomotoma obrnili proč od Zemlje.

Voyager 2 je od Zemlje oddaljen 20 milijard kilometrov. Da po skoraj pol stoletja še vedno deluje, skrbi radioizotopski termoelektrični generator (RTG). Na plovilu je 4,5 kilograma plutonija-238, ki je ob izstrelitvi zagotavljal 157 W električne energije. Razpolovna doba plutonija-238 je 87,7 let, zato moč počasi pada. NASA mora zato postopoma izklapljati manj pomembne instrumente, da preostala energija napaja nujne.

A ko so 21. julija poslali serijo načrtovanih ukazov, so pomotoma obrnili anteno Voyagerja 2 za dve stopinji mimo Zemlje. Na tolikšni razdalji in ob tako šibkem signalu je to že dovolj, da Voyagerja 2 ne moremo več slišati, niti plovilo ne more več sprejemati ukazov z Zemlje. Zdi se kot katastrofalna napaka, podobno kot če bi na...

Slo-Tech - Sondo Voyager 2 so izstrelili pred 46 leti in je skupaj s sestrskim plovilom Voyager 1 najbolj oddaljeni človeški izdelek, s katerim še komuniciramo. NASA ji je ta teden še podaljšala življenje, ko je z nadgradnjo programske opreme na daljavo poskrbela, da bo še vsaj do leta 2026 uporabljala pet aktivnih instrumentov.

Energijo za delovanje ji na razdalji dobrih 20 milijard kilometrov (do Sonca jih je 150 milijonov) zagotavlja radioizotopski termoelektrični generator (RTG), ki ima na krovu 4,5 kilograma plutonija 238. Ob izstrelitvi je zmogel zagotavljati 157 W električne energije, sedaj pa moč počasi usiha, ker ima plutonij razpolovno dobo 87,7 let. Vsak Voyager ima tri enake RTG in doslej njihovo pešanje še ni vplivalo na delovanje, sedaj pa se bližamo takemu trenutku. Voyager 1 težav še nima, ker ima že od rane mladosti le štiri delujoče instrumente, Voyager 2 pa ima vseh pet. NASA je zato s trikom poskrbela, da bodo še nekaj let dobivali ustrezno napajanje.

Voyager ima namreč...

Slo-Tech - NASA je uspela rešiti težave, ki jih je imel Voyager 1 od maja letos, ko je začel na Zemljo pošiljati nesmiselne podatke o telemetriji. Inženirji so potrdili slutnje, da je za težavo kriv računalnik na krovu, ki se je pokvaril že pred leti, sedaj pa je Voyager 1 poizkušal pošiljati podatke preko njega. Ko so sondi poslali ukaz, naj podatke pošilja prek sekundarnega računalnika, kar je bila počela do maja, je težava izginila. Telemetrija, ki jo prejemajo z AACS (attitude articulation and control system), ki obrača sondo, je spet pravilna.

To pa še ni razlog, da bi si popolnoma oddahnili. Ugotoviti bodo namreč morali, zakaj je Voyager 1 spremenil pot, po kateri je pošiljal podatke. Najverjetneje je ukaz za preklop na okvarjeni računalnik poslal nek drug čip na krovu, kar bi lahko pomenilo, da ima težave tudi ta. Inženirji bodo sedaj pregledali telemetrijo zadnjih treh mesecev, ki jo lahko spet berejo, hkrati pa bodo poizkušali ugotoviti tudi, kaj je povzročilo napako.

Sonda Voyager...

Slo-Tech - V celotni zgodovini človeštva smo prilezli borih 400.000 kilometrov od Zemlje, naš najbolj oddaljen izdelek (ali odpadek?) pa je prepotoval že dobrih 23 milijard kilometrov, kar je 156-krat dlje od razdalje do Sonca. Sliši se veliko, a na poti je že od leta 1977, pa je šele avgusta 2012 zapustil Osončje in vstopil v medzvezdni prostor. Voyager 1, ki je bil prvotno predviden za precej krajšo misijo, je 45 let deloval brez nepremostljivih težav, sedaj pa je začel govoriti neumnosti, četudi se zdi, da še vedno deluje pravilno. NASA je že začela lov na težavo.

Da lahko Voyager 1 še vedno komunicira z Zemljo, dasiravno svetlobe in elektromagnetni signali za pot potrebujejo več kot 20 ur, mora biti antena obrnjena natanko proti Zemlji. To ureja AACS (attitude articulation and control system), ki obrača sondo. Kot kaže, je še vedno obrnjena pravilno, saj se jakost signala ni zmanjšala. A telemetrija, ki jo AACS pošilja na Zemljo, je nelogična in se zdi naključna, saj ne opisuje...

Slo-Tech - Meteorji letijo skozi ozračje vsak dan in tam tudi zgorijo, običajno brez zanimanja, kaj šele velikega pompa. Ko je leta 2014 takšen poltonski meteor razsvetlil nebo nad Papuo Novo Gvinejo, se ni zgodilo nič presenetljivega. Sedaj pa vemo, da je to prvi meteor, za katerega lahko z veliko verjetnostjo potrdimo, da ni prispel iz Osončja, temveč gre za medzvezdni objekt.

Da bi šlo lahko za posebnega gosta, sta leta 2019 ugotovila harvardski astrofizik Avi Loeb in njegov študent Amir Siraj, ki sta o tem napisala tudi članek. Kot se za fizike spodobi, sta rokopis priobčila na arXiv, a se nikoli ni prebil skozi recenzentski postopek v reviji Astrophysical Journal Letters. Razlogov je več, je pojasnil Siraj, med drugim edinstvenost odkritja in nedostopnost določenih informacij, ki so bile v ZDA označene kot zaupne. Meteor so zaznale kamere, podatke pa je imela zbrane NASA, oziroma njen Center for Near Earth Object Studies. A javno niso bili dostopni.

Loeb in Siraj sta šele leta 2019...

Slo-Tech - Sonda Voyager 2, ki so jo izstrelili že pred 43 leti in je odtlej zapustila Osončje, je še vedno živahna in aktivna. Nekoliko teže pa je z njo komunicirati, saj potuje proti jugu glede na ekliptiko. Čeprav ima NASA tri zemeljske postaje za radijsko komunikacijo v vesolju - v Avstraliji, Španiji in Kaliforniji - ki tvorijo Deep Space Network in omogočajo neprestano komunikacijo z vesoljskimi plovili, je Voyager 2 tako južno, da ga lahko prikličejo le iz Canberre. Ta je bila od marca v remontu, zato Voyagerju 2 ni bilo možno poslati nobenega ukaza (v drugo smer pa je komunikacija še šla).

Voyager 2 ni vedno letel proti jugu. Leta 1989 je obletel Neptun in da je lahko obiskal njegovo luno Triton, je izkoristil gravitacijo planeta in obrnil proti jugu. Odtlej leti daleč na jug in ga lahko prikličemo le z južne poloble. Voyager 1 pa potuje bliže ekliptiki in ga lahko prikličemo tudi iz Španije in Kalifornije,

Postajo v Canberri so zgradili že leta 1965, zato so marca letos morali...

NASA - Raziskovalci so naznanili spoznanja, pridobljena iz podatkov, ki jih je zbrala sonda Parker pri prvih dveh obletih Sonca. Ta odpirajo nov pogled na Sončev veter in načine, kako naša zvezda bljuva material v vesolje.

Sončev veter je zbir subatomskih delcev pri visokih hitrostih, s katerimi Sonce zasipa svojo okolico. Zemljino magnetno polje človeka v večji meri varuje pred njim, toda občasni močnejši izbruhi znajo vendarle prodreti skozenj in motiti telekomunikacije ter preobremenjevati električna omrežja. Predvsem pa je nevaren za astronavte in njihovo opremo, ki pohajkujejo izven te zaščite. Preden se lotimo množičnega koloniziranja osončja, moramo zato pridobiti boljše razumevanje o teh valovih plazme in oblikovati boljše načine opozarjanja pred njihovimi zbruhi. Za to pa se moramo bolj približati izvoru, kajti na poti do nas se značilnosti mehanizmov poganjanja Sončevega vetra v prostor že porazgubijo. Hkrati bomo tako nemara izvedeli več tudi o drugih Sončevih ugankah - denimo...

Nature - Prvi je bil pred sedmimi leti Voyager 1, lani mu je sledil še brat Voyager 2. Postala sta prva človeška objekta, ki sta zapustila Osončje in vstopila v medzvezdni prostor. V najnovejši številki Nature Astronomy so objavili pet člankov, v katerih so Nasini raziskovalci podrobno opisali, kaj vse so se naučili od Voyagerja 2. Glavno sporočilo je, da je Voyager 2 potoval skozi drugačno mejo med Osončjem in medzvezdnim prostorom kakor Voyager 1.

Definicij meja Osončja je več; tod govorimo o tisti, povezani s Sončevim vetrom, ki sta jo Voyagerja prečkala. Po drugi strani pa je gravitacijski privlak Sonca prevladujoč še tri svetlobna leta vse do roba Oortovega oblaka. Na tej strani Osončja prevladuje magnetni vpliv Sonca, ki se kaže kot Sončev veter. Z naraščanjem oddaljenosti od Sonca ta slabi in ko dovolj oslabi, da ga premaga medzvezdni veter, je konec Osončja. Voyager 1 je skozi to območje potoval leta 2012. Ko se je približeval meji, se je tok visokoenergijskih kozmičnih žarkov...

Slo-Tech - Kot smo napovedali že minuli mesec, je nenavadno hitra in velika sprememba lokacije Zemljinega severnega magnetnega pola prinesla predčasno izredno posodobitev zemljevidov. Običajno jih posodobijo vsakih pet let, naslednjikrat leta 2020, a so to pot morali pohiteti. Prehitela jih je namreč narava, zato je NOAA izdala nove zemljevide. Po prvotnih načrtih bi se bilo moralo to zgoditi že januarja, a so bile ameriške vladne službe zaradi nefinanciranja zaprte.

Po srečnem naključju dinamo v Zemljini notranjosti deluje tako, da sta magnetna pola približno poravnana z geografskima poloma. Čeprav magnetna pola nista drug drugemu antipodna, sta dovolj dober približek, da se lahko v tropih in zmernih geografskih širinah orientiramo s kompasom, pa ne bomo veliko zgrešili. Razlika med smerjo, ki jo za sever kaže kompas, in pravim...

Slo-Tech - Iz NASE so sporočili, da je vesoljsko plovilo Voyager 2 zapustilo Osončje in s tem šlo po sledeh svojega brata Voyagerja 1, ki mu je to uspelo pred petimi leti. Voyager 2 je v vesolje poletel avgusta 1977 in do danes obiskal Jupiter, Saturn, Uran in Neptun. Izmed omenjenih se je najbolj približal Neptunu, od katerega ga je ločilo zgolj slabih 5000 kilometrov. Po podatkih NASE je Voyager 2 heliosfero zapustil 5. novembra letos. Podrobnosti pojasnjujejo na današnji konferenci American Geophysical Union ob 19. uri.

Čeprav je bil Voyager 2 izstreljen nekaj dni pred bratom, je do medzvezdnega prostora potreboval dlje. Da se bliža koncu Osončja, se je kazalo že nekaj zadnjih mesecev. Oktobra so meritve kozmičnih žarkov kazale, da je že čisto blizu heliopavze, kakor...

NASA - Pred 40 leti je NASA v vesolje poslala sondo Voyager 1, s katero so želeli bolje spoznati zunanje planete v Osončju in dobiti informacije iz prve roke o medzvezdnem prostoru. Čeprav je danes Voyager 1 od Zemlje oddaljen 141 astronomskih enot oziroma 21 milijard kilometrov, ga je NASA še vedno sposobna krmiliti in mu spreminjati trajektorijo, so dokazali te dni. V torek so Voyagerju 1 poslali ukaz, naj z 10-milisekundnimi pulzi iz potisnikov poizkusi spremeniti svojo trajektorijo. Signal je do plovila potoval 19 ur in 35 minut. Ko je preteklo še enkrat toliko časa, je NASA dobila potrditev, da se je plovilo odzvalo. Štirideset let od izstrelitve lahko še vedno krmilijo plovilo, ki je v medzvezdnem prostoru!

Voyager 1 je nazadnje svoje potisnike TCM (trajectory...

Slo-Tech - Fuzijski reaktor Wendelstein 7-X, ki so ga Nemci začeli graditi leta 2005 in dokončali leta 2014, deluje po načrtih. Prve množine helijeve plazme pri temperaturah milijon stopinj Kelvina so v njem pridobili pred natanko letom dni, sedaj pa so potrdili, da obratuje v skladu z načrti. Kot so objavili v Nature Communications, je razlika med napovedmi in meritvami manj kot 1/100.000, kar je dovolj, da ga proglasimo za delujočega.

Wendelstein 7-x je vrsta fuzijskega reaktorja (stellarator), ki vročo plazmo kroti z močnimi magnetnimi polji. V resnici gre za precej star dizajn, ki so ga izumili že leta 1958, a se je v 70. in 80. letih umaknil alternativnemu dizajnu tokamak, ki pa ima tudi svoje težave, zato se stellarator ponovno uveljavlja. V stelleratorju s tuljavami ustvarijo gnezdena toroidna magnetna...

Science Magazine - Vesolje je, če izvzamemo lokalne zgostitve snovi v zvezde, planete in oblake, precej prazen prostor. V medzvezdnem prostoru je v vsakem kubičnem metru prostora zgolj nekaj delcev (atomov, ionov ali molekul). A ker je vesolje nepredstavljivo veliko, se teh delcev nabere precej, hkrati pa je njihova gostota dovolj nizka, da lahko obstajajo tudi v različnih eksotičnih oblikah, ki so same po sebi manj stabilne in bi na Zemlji reagirale dalje.

Ta teden so v prestižni reviji Science objavili članek (prosto dostopen rokopis članka) o pojavu medzvezdnih absorpcijskih pasov, ki so posledica...

Slo-Tech - Voyager 1 je kot prvi človeški izdelek zapustil Osončje in priletel v medzvezdni prostor, piše najnovejša številka znanstvene revije Science. Za pot, dolgo približno 125 astronomskih enot oziroma slabih 19 milijard kilometrov, je potreboval 36 let. V tem času se je od Zemlje oddaljil za 17 svetlobnih ur. Najbližja zvezda poleg Sonca je od Zemlje oddaljena štiri svetlobna leta, tak da lahko hitro izračunate, da Voyager 1 v medzvezdnem prostoru še lep čas ne bo srečal nobenega planeta ali zvezde. To je 40.000 let.

Pozorni bralci boste zastrigli z ušesi in vprašali, ali ni Voyager Osončje zapustil že nekajkrat, nazadnje in najprepričljivejše pa že lanskega avgusta. O tem smo podrobno pisali letos poleti in ugotovili, da stvari niso tako preproste, kot bi kazali naši lepi modeli.

Res je Voyager 1 že leta 2004 preletel terminacijski udar, kjer se je...

Slo-Tech - Njegova točna oddaljenost od Zemlje in od Sonca je znana in znaša približno 124 astronomskih enot (več kot 18 milijard kilometrov). To je tako daleč, da svetloba od Sonca do Voyagerja potuje 34 ur (za primerjavo, od Sonca do Zemlje potrebuje približno osem minut). Precej manj pa je znano, kaj se tam nahaja. Razen tega, da je Voyager 1 nekje na robu Osončja. Od lanskega članka je Voyager 1 prepotoval skoraj 500.000.000 kilometrov in v tem času je naletel na številne nenavadne pojave.

Temu je posvečena zadnja številka revije Science, v kateri najdete tri znanstvene članke, ki opisujejo Voyagerjevo popotovanje v zadnjem letu, na Nasini strani pa odgovore na pogosta vprašanja.

Od Voyagerja 1 ob prehodu iz Osončja v medzvezdni prostor nismo pričakovali nič spektakularnega. Že leta 2004 je po pričakovanjih preletel terminacijski udar, kjer hitrost Sončevega vetra...

Slo-Tech - Izteklo leto je bilo v Sloveniji sicer v znamenju varčevanja in rezov (mimogrede, Rusija bo v letih 2013-2020 skoraj potrojila investicije v raziskave in razvoj), ki niso zaobšli visokošolskega sektorja in raziskovanja, a so slovenski znanstveniki kljub temu delali zelo uspešno. Zato si poglejmo, kaj so najvidnejši slovenski dosežki znanosti v preteklem letu in kaj se je med tem dogajalo na mednarodnem prostoru.

Največje slovenske znanstvene dosežke v letu 2012 so za RTV komentirali na Kemijskem inštitutu (KI), Institutu Jožef Štefan (IJS) in pristojnem ministrstvu (MIZKŠ). Med odmevnejše dosežke na KI štejejo odkritje gena DEPTOR, ki ima pomembno vlogo pri regulaciji maščobnega tkiva in pri pojavu debelosti. S KI je...

Wikipedia - Pred natančno 35 leti na današnji dan, daljnega 5. 9. 1977 ob 14.56 uri po slovenskem času, je NASA z izstrelišča Cape Canaveral na Floridi v vesolje poslala plovilo Voyager 1. Mesec je bil takrat že osvojen, in to ne samo enkrat, ampak šestkrat, tako da je po njem hodilo dvanajst ljudi. Program Apollo se je iztekel leta 1972 in od tedaj po Mesecu Zemljani niso več hodili. Iti je bilo treba dlje, biti je bilo treba drznejši.

NASA je iskala druge velike programe in predlagali so izvedbo Grand Toura. V tistem času so se namreč zunanji planeti (Jupiter, Saturn, Uran, Neptun in danes v pritlikavi planet degradirani Pluton) poravnali v izjemno ugodno formacijo, ki bi omogočila enostaven oblet (flyby). To bi uspelo z...

PhysOrg.com - Italijansko-ruska ekipa raziskovalcev je odkrila, da v Zemljini eksosferi, na višini med 300 in 600 km, obstoji pas, v katerem magnetno polje zadržuje antiprotone. Ti so antimaterijski ekvivalenti protonov in nastajajo pri reakcijah med kozmičnim sevanjem in delci v atmosferi, umetno pa jih proizvajamo v pospeševalnikih delcev.

Antiprotone so odkrili s satelitom PAMELA (Payload for Antimatter Matter Exploration and Light-nuclei Astrophysics), ki je bil izstreljen leta 2006 iz ruskega Bajkonurja. Potrdil je že starejše teoretične napovedi, da bi lahko Zemljino magnetno polje zadrževalo antimaterijo. Antiprotoni nastajajo iz kozmičnega sevanja (večidel protoni, elektroni in helijeva jedra), ki ga proizvaja Sonce in dere proti Zemlji. Ko ti delci srečajo druge delce v...

NASA - Voyager 2 je vesoljska sonda, ki so jo s Floride v vesolje izstrelili leta 1977. Sprva zamišljen kot nadaljevanje programa Mariner je Voyager 2 letel proti zunanjim planetom Sončevega sistema. Izkoristil je gravitacijsko energijo Urana in Neptuna ter po nekaj fantastičnih posnetkih Saturna, Urana in Neptuna odletel proti medzvezdnemu prostoru.

Podatki s senzorjev na plovilu kažejo, da je 30. avgusta 2007 na oddaljenosti 76 astronomskih enot preletel terminacijski udar (zaradi fluktuacij Sončeve aktivnosti se je to zgodilo petkrat). To je meja, kjer se sončni veter zaradi interakcije z medijem v medzvezdnem prostoru toliko upočasni, da ne potuje več z nadzvočno hitrostjo (ta znaša v tistem delu vesolja okrog 100...