Slo-Tech - Že pred leti smo ugotavljali, da je mogoče ljudi identificirati po bakterijah, ki jih puščajo za seboj. Na nas živi na milijarde bakterij in drugih mikroorganizmov, ki jih pridno trosimo naokoli. Na predmetih, ki se jih pogosto in dlje časa dotikamo, zlasti če smo edini, se razvije enaka mikrobna kultura. Na tipkovnicah in miškah, na primer. Sedaj pa so raziskovalci stopili še korak dlje in na podoben način identificirali tudi zasebne partnerje.

Glavna prednost identifikacije z mikrobi je prav njihova razširjenost, saj jih imamo dobesedno povsod na sebi in se jih ne moremo otresti. Medtem ko lahko sorazmerno dobro preprečujemo kontaminacijo s svojim DNK, je skoraj nemogoče preprečiti, da bi naokoli nosili in puščali svoje mikrobe. V preteklosti so...

Slo-Tech - Ugledna znanstvena revija PLoS je lani decembra napovedala spremembo politike, ki od marca letos zahteva, da avtorji že ob oddaji članka priložijo vse zbrane podatke oziroma navedejo mesto, kjer so ti javnosti dostopni. Sliši se precej enostavno: ko narišete graf, je treba poskrbeti še za javno objavo številk, iz katerih je ta graf nastal. V praksi pa je situacija bistveno bolj zapletena.

Včasih raziskovalci ugotovijo, da bi potrebovali podrobnejše ali surove podatke predhodne raziskave, kot so bili objavljeni v članku. To ni enostavno, o čemer smo pisali lani, saj je veliko zlasti podatkov iz starejših študij izgubljenih, nedostopnih ali kod drugod v digitalnih vicah. Četudi so vsi...

Slo-Tech - Ena izmed ljudem najnevarnejših spojin na svetu so živčni strupi bakterij Clostridium botulinum (in sorodnic C. butyricum, C. baratii, C. argentinense), ki imajo LD₅₀ (odmerek, pri katerem umre polovica izpostavljenih osebkov) okrog 1-2 ng/kg za intravenozni vnos in približno desetkrat več ob vdihavanju. Znanstveniki so odkrili novo vrsto tega strupa, ki je najbolj nevarna izmed vseh znanih, sedanji protistrupi pa so neučinkoviti. Zaradi tega se je prvikrat zgodilo, da zaporedja DNK-zaporedje, ki kodira protein novega strupa, niso javno objavili. To bodo storili šele, ko bodo razvili protistrup.

Bakterije, ki...

Slo-Tech - Znanstveniki so odkrili, da v jezeru Vostok kar mrgoli življenja. To ne bi bilo nič presenetljivega, če ne bi bilo jezero Vostok največje podledeniško jezero na svetu, ki je pod antarktičnim snegom ujeto že 15 milijonov let. Ves ta čas so v vodi vladale skrajno neprijazne razmere (mraz, tema, odsotnost svežega zraka, čeprav nekaj cirkulacije med različnimi podledeniškimi jezeri vendarle najdemo), zato je bilo po prodoru do jezera pred dvema letoma veliko vprašanje, kaj bodo tam našli. Po eni strani so si obetali pogled v preteklost, kakšno je bilo življenje na Zemlji pred 15 milijoni let, po drugi strani pa so v Vostoku podobne razmere kot na nekaterih lunah v našem osončju (

ScienceDaily - Predlani je NASA razburkala znanstveno srenjo z odmevno napovedjo novinarske konference, pred katero smo bili vsi pričakovali najmanj objavo odkritja nezemeljskega življenja, in nato še vedno precej revolucionarnim odkritjem bakterij, ki namesto fosforja uporabljajo arzen.

Fosfor po trenutnem razumevanju biologije skupaj z ogljikom, vodikom, dušikom, kisikom in žveplo sestavlja razred nujno potrebnih makroelementov, brez katerih življenje ne more uspevati. Fosfor je nujno potreben za gradnjo fosfolipidnih membran in DNK, arzen pa je zaradi fosforju sorodnega kemizma strupen, saj se vmešava v njegove biološke sintezne poti in jih moti. NASA je trdila, da so v jezeru Mono v Kaliforniji odkrili bakterijo, ki arzen ne le tolerira (takšnih je...

Science Blog - Lani ob takem času je NASA razburkala svetovno znanstveno srenjo z objavo, da so odkrili arzenove bakterije. V jezeru Mono so namreč našli bakterije, za katere se je izkazalo, da živijo v z arzenom izjemno bogatem okolju. Prva avtorica članka Felisa Wolfe-Simon s sodelavci je zaključila, da bakterije ne le preživijo v arzenovem okolju, kar ni nič novega, ampak ga vgrajujejo v svoje proteine in DNK. To postavlja na glavo poznavanje biologije in kemije živih organizmov, saj so doslej za osnovne gradnike veljali vodik, kisik, ogljik, žveplo, dušik in fosfor. Avtorji raziskave pa trdijo, da bakterije prav fosfor nadomeščajo z arzenom.

Mnogo znanstvenikov se s temi rezultati ne strinja in išče več razlag, v čem je bil poizkus pomanjkljiv in...

New Scientist - Jezero Vostok na Antarktiki je največje podledeniško jezero na svetu. Leži 4000 metrov pod antarktičnim ledom in meri 250 kilometrov v dolžino 50 kilometrov v širino. Voda v njem je kljub temperaturi malce pod lediščem zaradi ogromnega pritiska kilometrov ledu nad njo v tekočem agregatnem stanju. A za razliko od ostalih podledeniških jezer na Antarktiki jezero Vostok ni povezano z nobenim, tako da je ekosistem v njem odrezan od sveta že 14 milijonov let.

Jezero so z radarjem odkrili britanski znanstveniki leta 1973, ko je bil že dobrih pet let znan obstoj podledeniških jezer na Antarktiki. Od leta 1990 zato poteka na Antarktiki raziskovalni projekt, v sklopu katerega vrtajo skozi led, da bi se prebili do tekoče vode. Do leta 1998 so zvrtali 3650...

NASA - NASA je danes na novinarski konferenci predstavila dokaze o obstoju življenja, ki uporablja tudi arzen. Že na začetku tedna so napovedali, da bodo predstavili astrobiološko odkritje, ki bo vplivalo na iskanje dokazov za nezemeljsko življenje. Zaradi tega so mnogi nestrpno pričakovali, kaj bo NASA povedala in ali so nemara res odkrili življenje v vesolju.

V jezeru Mono v Kaliforniji so odkrili mikroorganizem, ki uspeva v okolju, bogatem z arzenom. Ne le da v njem uspeva, arzen celo uporablja namesto fosforja za gradnjo celičnih struktur. To na glavo postavlja doslej veljavne teorije o potrebnih pogojih za življenje, med katere so uvrščali prisotnost šestih elementov - ogljika, vodika, dušika, kisika, žvepla in fosforja. Slednji je del...

NASA - Znanstveniki so s pomočjo radarja na vesoljski sondi Cassini zabeležili 50 pokrajinskih posebnosti na površju Saturnove lune Titan. Potem ko so jezera, kanjone in gore želeli ob 19 preletih ponovno najti, so ugotovili, da so se njihovi položaji spremenili. V nekaterih primerih celo za 30 kilometrov.
Po mnenju Nasinih znanstvenikov se sistematično premikanje pokrajin lahko razloži le z domnevo, da se je ledena skorja ločila od sredice zaradi notranjega ocena, kar omogoča premikanje skorje. „Prepričani smo, da je 100 kilometrov pod ledom in z organskimi snovmi bogatim površjem ocean vode, pomešan z amoniakom,“ je povedal Bryan Stiles iz Nase.

Proučevanje Titana je glavni cilj odprave