Glavna prednost identifikacije z mikrobi je prav njihova razširjenost, saj jih imamo dobesedno povsod na sebi in se jih ne moremo otresti. Medtem ko lahko sorazmerno dobro preprečujemo kontaminacijo s svojim DNK, je skoraj nemogoče preprečiti, da bi naokoli nosili in puščali svoje mikrobe. V preteklosti so že pokazali, da bi bilo to mogoče uporabiti za iskanje vlomilcev. In ker si ljudje sila radi izmenjujemo mikrobe z drugimi osebki, njihov odtis nosimo s seboj. Vsak človek ima namreč lastno mikrobiološko floro (po sestavi).
Za zdaj imamo zgolj rezultate manjše pilotne študije, ki pa so obetavni. Raziskovalci so z dlani vzeli vzorce 22 zaposlenih na ameriški vojaški letalski akademiji in njihovih zasebnih partnerjev. Vzorčili so še njihove domove in pisarne, in sicer tla v dnevni sobi, spalnici, nočne omarice, pult v kopalnici, mize v pisarni, tipkovnice in miške. Skupno so imeli 264 vzorcev. Zanimivo je bilo, da so daleč najbolj uporabne za identifikacijo miške in tipkovnice, kjer so v skoraj vseh primerih identificirali ne le uporabnika, temveč tudi njegovega partnerja. Precej slabše se obnesejo domovi. Omenjena študija ima seveda nekaj resnih omejitev, saj je vključevala precej majhno število ljudi in nima raziskane časovne komponente, tako da ne vemo, kako dolgo mikrobiološki prstni odtis ostane.
Toda napoved za prihodnost je zlovešča. Z izboljšanjem DNK-sekvenciranja bakterij se obeta sledenje prek mikrobiološkega odtisa, ki ga puščamo za seboj. Navsezadnje imamo na koži več kot 1000 različnih vrst bakterij pa tudi kakšno glivo, arheje in protiste. Drugod v telesu imamo še več mikroorganizmov. Sestava mikrobiološke flore vsakega človeka je unikatna, zato nas lahko po njej prepoznajo, če seveda imajo vzorec.
