Slo-Tech - Wikileaks je objavil sveženj obveščevalnih poročil in dokumentov, ki dokazujejo obsežno vohunjenje ZDA za eno svojih najtesnejših zaveznic Francijo. V zadnjih dvajsetih letih so ZDA prestrezale komunikacijo francoskih predsednikov Françoisa Hollanda, Nicolasa Sarkozyja in Jacquesa Chiraca, francoskim ministrom in veleposlaniku v ZDA ter številnim visokim sodelavcem vlade. Da je NSA prisluškovala tako nemški kanclerki kakor francoskim oblastem, je Snowden razkril že leta 2013. Wikileaksov sveženj dokumentov pa je pomemben zato, ker razkriva, kaj točno so Američani o Francozih spremljali.

Dokumenti kažejo, da je NSA zanimala grška finančna kriza, prihodnost EU, odnosi med Nemčijo in Francijo, francosko...

Le Monde - Na internetu ni mej in še zdaleč niso Američani v navezi z Izraelci na eni strani ter Kitajci na drugi strani edini, ki razvijajo orodja za prisluškovanje in vohunjenje, dasi se o njih največ piše. Careto je na primer delo špansko govorečih avtorjev, novoodkriti Babar pa so sestavili Francozi. Cyphort Labs trdi, da imajo močne indice, ki kažejo na francosko obveščevalno agencijo DGSE (Direction Générale de la Sécurité Extérieure) kot naročnika.

Na obstoj kosa programske opreme z imenom Babar je lani prvi opozoril Le Monde, ko ga je razkril Snowen in so nanj naleteli v kanadski obveščevalni agenciji. Odkrili so operacijo Snowglobe, ki jo je zelo verjetno izvajala Francija, v njej pa so uporabljali Babar.

Te dni prihajajo na dan nove podrobnosti, ki jih...

Le Monde - Zadnje dni se največ piše o ameriškem programu prisluškovanja Prism, a ZDA niso edine, ki imajo velika ušesa. Le Monde poroča, da francoski Generalni direktorat za zunanjo varnost (DGSE) sistematično prisluškuje vsem vrstam elektronske komunikacije v Franciji in med Francijo in tretjimi državami. To vsebuje elektronska sporočila, telefonske podatke, kratka mobilna sporočila, podatki prek Twitterja in Facebooka itn. Podatki se hranijo več let, šlo pa naj bi zgolj za prometne podatke.

Uradni namen akcije je boj proti terorizmu, in sicer odkrivanje terorističnih celic. Toda v praksi pomeni, da je mogoče vohuniti za komerkoli, ki...

ZDNet - Francoska obveščevalna agencija DCRI (Direction Centrale du Renseignement Intérieur) je v praksi ugotovila, kaj pomeni efekt Barbare Streisand, ko poizkus cenzure ali izbrisa informacije z interneta podžge zanimanje javnosti zanjo. DCRI je tako v začetku marca Fundaciji Wikimedija poslal zahtevo, da iz francoske verzije Wikipedije odstranijo članek o vojaški radijski postaji Pierre-sur-Haute, ki leži kakšnih 100 kilometrov zahodno od Lyona. Wikimedija je DCRI odvrnila, da bodo za tako radikalno potezo morali predložiti dodatne dokaze, da članek dejansko vsebuje tajne podatke in kateri deli članka so sporni. Članek je namreč v glavnem povzet po javno dostopnih informacijah.

Wikimedija poudarja, da vsak dan prejmejo številne zahteve po odstranitvi člankov, a je bila zahteva DCRI drugačna. Ker ji...

The New York Times - Francija išče načine, kako bi obdavčila Google, Facebook, Amazon in ostale internetne gigante, ki se spretno izmikajo plačevanju davkov na Stari celini. Facebook je lani plačal davek po manj kot 0,3-odstotni stopnji, kar strašno jezi vse države, ne le Francozov. Toda v Evropi je poseben problem enotni trg in razdrobljena nacionalna zakonodaja, ki podjetje omogoča poslovanje iz Irske in...

Heise - Kot je bilo napovedano, bo Francija s prihodnjim letom verjetno obdavčila spletne reklame, saj je zakon, ki to predvideva, potrdil senat. Od vseh neto pobranih zneskov za spletno oglaševanje bo francoska vlada z novim zakonom pobrala en odstotek. Davka pa ne bodo plačevali ponudniki spletnih storitev, marveč podjetja, ki oglase na francoskem koncu interneta prikazujejo. Na ta način bodo zbrali največ davkov, saj neposredno podjetij, ki oglase naročujejo, ne morejo obdavčiti, če imajo sedež v tujini. Zakona francoska Narodna skupščina (Assemblée Nationale) še ni obravnavala. Preden bo začel veljati, ga morata seveda potrditi oba doma francoskega parlamenta. Če bo zakon sprejet, bo na leto prinesel v francoski proračun 20 milijonov evrov. Od televizijskih oglasov se nabere za 70 milijonov evrov davkov.

Times Online - V Franciji so se očitno odločili nekoliko bolj ostro stopiti na prste internetnim piratom.

Predlog zakona, ki ga je predstavila francoska vlada, močno pa ga osebno podpira tudi predsednik Nikolas Sarkozy (najbrž pa tudi njegova žena in pevka Carla Bruni) naj bi stopil v veljavo januarja prihodnje leto. Predlog zakona predvideva, da bodo ponudniki dostopa do interneta kršitelje avtorskih pravic trikrat opozorili naj nemudoma prenehajo s svojim nezakonitim početjem, nato pa jim bodo onemogočili dostop do interneta.

Nad izvajanjem zakona bo bdela posebna protipiratska agencija z imenom Hadopi, ki jo bo francoska država financirala s slabimi 19 milijoni EUR letno.

In kdaj bo Franciji sledila Slovenija?