Spiegel Online - Sprva v azijskih državah, s širitvijo koronavirusa semkaj pa se tudi na Stari celini čedalje pojavljajo različni pristopi, kako uporabiti mobilne telefone v boju proti virusu. Pristopom in tudi namenov je več, od analize in iskanja okuženih stikov prek preverjanja odrejene karantene do splošnega nadzora. Pri tem pa trkamo tako na tehnološke kakor pravne omejitve. Poglejmo naprej prve.

Telefoni lahko svojo lokacijo ugotavljajo na štiri načine. Najstarejši in najmanj natančen je lokacija na podlagi bazne postaje. Področja, ki jih pokrivajo bazne postaje, so velike, zato na tak način lahko pridobimo le grobo informacijo, kje v državi je telefon. Tudi s triangulacijo se lokacija težko določi na več kot nekaj sto metrov natančno. Drugi način je vgrajeni sprejemnik GPS, ki se zdi na prvi pogled odlično orodje, a je za iskanje stikov spet premalo zanesljiv. V stavbah in množici namreč ni možno ugotoviti, kdo je res prišel v stik, saj je ločljivost nekaj metrov premalo. Podobno velja za...

Slo-Tech - Na Danskem bodo ponovno preverili več kot 10.000 sodnih odločitev, pri katerih so bili kot dokazni material uporabljeni tudi lokacijskih podatkov mobilnih operaterjev. Pravosodno ministrstvo je v izjavi za javnost zapisalo, da jih je policija obvestila o odkritju resnih napak v podatkih. Zaradi tega tudi naslednja dva meseca ne bodo uporabljali lokacijskih podatkov pri aretacijah ali kot dokazni material v tekočih postopkih pred sodiščem, je povedal danski pravosodni minister Nick Hækkerup. Predvidevajo, da bodo v teh dveh mesecih ugotovili, kako resne so napake in kaj jih je povzročilo.

...

Slo-Tech - Pametni telefoni imajo kopico načinov za ugotavljanje lokacije, kar nam nemalokrat koristi, zato imamo te funkcije vklopljene. Kaj pa če izključimo ugotavljanje lokacije, ne uporabljamo nobenih aplikacij in v telefonu nimamo SIM-kartice? Izkaže se, da tudi v tem primeru telefon precej dobro ve, kje smo, in to sporoča (prek Wi-Fi) Googlu.

Vsaj od začetka leta telefoni z Androidom zbirajo podatke o bližnjih baznih postajah, iz česar lahko precej dobro ocenijo položaj, te podatke pa potem pošiljajo Googlu, česar Google niti ne zanika. Njihov tiskovni predstavnik je potrdil, da zadnjih 11 mesecev telefoni Googlu pošiljajo informacijo o bližnjih baznih postajah, kar Google uporablja za...

Slo-Tech - Medtem, ko se svet še vedno ukvarja z razkritji Snowdna in NSA ter uličnimi bitkami v ameriškem mestu Fergunson, se v zadnjih dneh v ZDA brez pozornosti svetovnih medijev odvija drama okoli nezakonitih posegov policije v zasebnost državljanov. Prebivalci ameriškega mesteca Tacoma, ki je le malo manjše od Ljubljane, so pretekli teden namreč izvedeli, da njihova lokalna policija že od leta 2008 potihoma kupuje in uporablja IMSI lovilce, brez da bi komurkoli - davkoplačevalcem, zakonodajalcu, tožilcu, sodniku, osumljencu, obsojencu,... - za to povedala. Ob tem velja poudariti, da slovenska policija IMSI lovilce uporablja že od leta 2006 - sicer uradno za iskanje pogrešanih oseb - in da je slovensko pravosodje s tako zbranimi podatki uspelo v zapor strpati že veliko ljudi. Najbolj znan primer je zagotovo Balkanski bojevnik, katerega glavni že enkrat ugotovljeno nedolžni protagonist Dragan Tošič bi se moral po pravosodnih počitnicah ponovno usesti na zatožno klop.

Kako to delajo...

Slo-Tech - Raziskovalci ameriške univerze MIT in Belgijske Université catholique de Louvain so v roke dobili anonimizirane lokacijske podatke za 1.5 milijona ljudi, za obdobje skupaj 15 mesecev, pri istem mobilnem operaterju. Šlo je...

Slo-Tech - O zgodbi s ti. Unijino retencijsko direktivo smo že precej pisali, prvič že leta 2004, ko je Komisija še razmišljala o obvezni hrambi prometnih podatkov za potrebe preiskave hudih kaznivih dejanj in drugih resnih potreb nacionalne varnosti. Zbiranje na "prostovoljni osnovi" je članicam sicer dovolila že l. 2002 z malo ironično poimenovano direktivo o zasebnosti in elektronskih komunikacijah, obveznost pa - kot zdaj vemo - potrdila marca 2006 z omenjeno retencijsko direktivo. Rok za prenos v nacionalno zakonodajo, pri nas Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom) oz. zdaj ZEKom-1, je potekel 15. septembra 2007. Mi smo seveda požurili in kljub intenzivnemu nasprotovanju tako laične kot strokovne javnosti vse skupaj...

Informacijski pooblaščenec - Maja letos nam je Evropska komisija zagrozila z kaznijo 13.000 evrov plus drobiž dnevno (!), če ne pohitimo z implementacijo ključne telekomunikacijske zakonodaje, ki prinaša dodatne pravice v dobro uporabnikov. Najbolj se mudi z novelo e-Privacy direktive (popularno ti. "cookie direktive"), ki ponudnike spletnih strani zavezuje, da od uporabnika pridobijo soglasje, še preden na njegov računalnik postavijo kakršnekoli ne-nujne HTTP piškotke -- takšne, ki niso potrebni za prijavo ali kaj podobnega. Na ta način se - recimo, glej režime ostalih držav - zagotovi, da bo uporabnik vnaprej seznanjen z vsakršnimi oglaševalskimi vključki, ki bo lahko potencialno zbirali podatke o njegovi spletni aktivnosti, posebej za potrebe profiliranja. Rok za...

Wikipedia - Ne da bi podcenjevali resnosti boja proti kriminalu oziroma terorizmu, moramo vendarle izpostaviti eno skrajno zaskrbljujočo misel: politiki širom oble se (ponovno? preprosto?) ne čutijo več dolžne kaj posebej utemeljevati posegov v človekovo pravico do miru pri svojem vsakodnevnem življenju in delu (zasebnost). Nova policijska pooblastila so kar sama od sebe "sorazmerna" in "nujna", škodljive posledice iz njih "zanemarljive", nasprotovanje njim pa "čudno" in "nedržavotvorno", če ne kar "sumljivo". Sorazmernost ukrepov se domneva ali domišlja, naj se slučajno že znajde na mizi.

Zgodovina cenzure je dolga, trnova ter lep opomnik na pomen in nevarnost, ki so jo...