Slo-Tech - Skoraj desetletje pred velikim bratom in zelo človeško živalsko farmo je George Orwell spoznaval življenje britanskega delavskega razreda. Potepal se je s klateži, se pogovarjal s prostitutkami in se nato na pobudo socialističnega kluba odpravil med rudarje na industrijski sever, da bi zbral gradivo za knjigo, ki je postala pot v Wigan (Road to Wigan Pier).

Vendar Orwell med bivanjem pri rudarjih ni spoznal samo razmer, v katerih živijo britanski delavci: izkoriščanje, revščino, umazanijo, trope lačnih otrok, izmučenih žensk in zgaranih težakov. Po prvih nekaj poglavjih je začel razmišljati tudi o vprašanjih, ki so zmotile njegove tedanje založnike in še danes vzbudijo enako nelagodje med „intelektualno levico“.

Opazil je, da socialistično gibanje (ideja delavskega boja) med britanskimi delavci ne zaživi, čeprav bi bila v njihovih življenjskih razmerah edina racionalna politična izbira, s katero bi lahko kot družbeni razred dosegli več pravic in boljše mezde. Namesto tega so...

Slo-Tech - Eden izmed največkrat citiranih člankov, ne le v znanstveni srenji, temveč tudi med politiki, gospodarstveniki in ekonomisti, je članek Growth in a Time of Debt iz leta 2010. V njem sta avtorja Carmen M. Reinhart in Kenneth S. Rogoff iz Nacionalnega urada za ekonomske raziskave v Massachusettsu s primerjalno analizo podatkov o zadolženosti držav in njihovi gospodarski rasti ugotovila, da ko razmerje med državnim dolgom in BDP-jem doseže 90 odstotkov, gospodarska rast v povprečju postane negativna, mediana gospodarske rasti pa se zniža za več kot odstotno točko. To je argument, ki so ga...

Slo-Tech - V Sloveniji je postalo običajno, da se osebe in ideje, ki dišijo po progresivnosti, zmerja s komunizmom. Prav tako je postalo običajno, da se osebe in ideje, ki dišijo po konzervativnosti, a niso ravno katoliške, zmerja z neoliberalnostjo.

Neoliberalizem – posebno zmes ekonomske teorije, politike in razlage delovanja človeške družbe – najpogosteje spremljata podobi ameriškega republikanskega predsednika Ronalda Reagana in britanske konzervativne premierke Margaret Thatcher, ki sta v osemdesetih letih prejšnjega stoletja najbolj radikalno posegla v idejo države blaginje. Za njuno politiko je značilno krčenje delavskih pravic, liberalizacija reguliranih gospodarskih panog (energetike, telekomunikacij …) privatizacija javnega sektorja in ukinjanje socialne države. Oba politika družbe nista videla kot nečesa kolektivnega („družba ne obstaja“), ampak sta poudarjala svobodnega posameznika, ki si blaginjo ustvarja na svobodnem trgu in s konkurenčnim bojem, v katerega država ne sme...

MIZKS - Prihodnji teden se bo v Dubaju začel svetovni telekomunikacijski vrh WCIT12, ki ga prireja svetovna telekomunikacijska zveza ITU. Najbolj dramatični komentatorji napovedujejo, da bodo svetovne sile določale prihodnjo usodo interneta. Drugi menijo, da se bo zgodilo še manj kot na okoljskih konferencah, zato se internetu ni treba bati sprememb. Takšno je bilo tudi stališče udeležencev okrogle mize o upravljanju interneta, ki so jo včeraj pripravili na znanostno-šolsko-športno-kulturnem ministrstvu.

Kaj so povedali nastopajoči?

Generalni direktor Direktorata za informacijsko družbo Marjan Turk je predstavil namen WCIT12 in glavne teme, o katerih bodo razpravljale nacionalne delegacije –...

Slo-Tech - Kratek pregled čez člene sporazuma, za katerega je Vlada Republike Slovenije 8. septembra lani zapisala, v ničemer "ne bo vplival na [slovenski] pravni red, ne bo imel posledic za proračun, ne na upravo in ne na okolje", bo pa "pozitivno vplival na gospodarstvo, [saj] bo omogočal večjo učinkovitost v boju proti ponarejanju.". Slaba dva tedna zatem, 22.9., oz. dva dni po izglasovanju nezaupnice bivšemu predsedniku vlade so se na vladi tudi formalno odločili za podpis sporazuma.

ACTA je kratica za Anti-Counterfeiting Trade Agreement oz. po naše Trgovinski sporazum za boj proti ponarejanju. Besedilo si lahko preberete v slovenskem oz. angleškem jeziku. Ima 45 členov, razdeljenih na 6...

Slo-Tech - Mediji in novinarstvo so pogosta tema debat na tehnoloških spletnih forumih. Včasih smo krivi novinarji, ker ne znamo najbolje pokriti tehnoloških zgodb, drugič smo udeleženi le posredno, ker pač pišemo (ali ne pišemo) o novicah, ki razburijo spletne skupnosti. V zadnjem času pa smo se začeli tudi sami pojavljati kot novica – kot tema razprav o prihodnosti medijev, krizi medijskih poslovnih modelov, domnevnem izginjanju občinstev in novih velikih obljub, ki...

Slo-Tech - Med temeljna družboslovna dela, zagotovo sodi tudi delo, "Družbena pogodba in načela političnega prava", ki ga je spisal J.J. Rousseau.

O družbeni pogodbi se dandanes govori več, kot se je morda kadarkoli v preteklosti, čeprav ni nastala takrat, ko jo je J.J. Rousseau. spisal. Družbena pogodba je nastala je že zdavnaj prej. J.J. Rousseau jo je le analiziral.
Kratek povzetek, tega izjemnega dela, bom poskušal na kratko osvetliti v nadaljevanju.


V naravi človeka je, da je svoboden ali vsaj hoče biti svoboden. Kakor hitro je človek sposoben sam odločati o sredstvih, ki so mu na razpolago, je njegov prvi in najvišji zakon skrb zase in do samega sebe. To svojo skrb, ali egoizem, če hočete, lahko navzven uveljavlja le s silo, tako da je gospodar. Gospodar samemu sebi in drugim. Gospodar pa je le, če silo spremeni v pravico in pokorščino v dolžnost. Problem (ali sreča) je le v tem, da ni nikoli nihče dovolj močan, da bi lahko ostal za vedno gospodar. Ko se torej sila in gospostvo na...