Slo-Tech - V Stockholmu so danes razglasili prejemnika Nobelove nagrade za medicino, ki jo bodo svečano izročili na slovesnosti decembra. Nobelov odbor pri Karolinska Institutet je letos nagradil madžarsko biokemičarko Katalin Karikó in ameriškega biokemika Drewa Weissmana. Nagrado prejmeta za odkritja modifikacij nukleozidnih baz, ki so omogočila razvoj učinkovitih cepiv mRNA proti covidu-19. Odkritje je bilo ključno za hiter razvoj cepiv proti covidu-19, s čimer se je človeštvo na novo zdravstveno krizo odzvalo hitreje kot kdajkoli v zgodovini.

Večina cepiv proti virusnim povzročiteljem bolezni je bila pred covidom razvitih na tradicionalni način. To je vključevalo oslabljene ali inaktivirane viruse ali delce, za kar so v preteklosti že podeljevali Nobelove nagrade. Leta 1951 jo je prejel Max Theiler za razvoj cepiva proti rumeni mrzlici. Cepiva na osnovi deaktiviranih virusov, kakršno je na primer cepivo proti klopnemu meningoencefalitisu, terjajo poživitvene odmerke. Kasneje so začeli...

Slo-Tech - Vsako leto se začne z medicino in tudi letos je tako. Letošnjo Nobelovo nagrado za medicino prejmeta libanonsko-ameriški biolog Ardem Patapoutian in ameriški fiziolog David Julius za odkritja receptorjev za temperaturo in dotik, je sporočil Nobelov odbor pri Karolinska institutet. Znanstvenika sta razvozlalo molekularno ozadje dotika in zaznavanja temperature, ki predstavljata pomembna čuta.

Zaznavanje okolja je za živa bitja izjemnega pomena, še zlasti za premikajoča se bitja. Delovanje čutil jemljemo kot samoumevno, pri čemer pa zelo dolgo ni bilo jasno, kakšna je povezava med zunanjimi dražljaji - na primer temperaturo in dotikov - ter električnimi signali, ki potujejo po našem živčevju. Ta vprašanja so burila človeško domišljijo že dolgo časa. Rene Descartes si je na primer pred več kot 300 leti predstavljal, da različne dele kože z možgani povezujejo niti, po katerih se prevajajo mehanični signali. Kasneje so odkrili senzorične nevrone in druge visoko specializirane nevrone,...

Phys.org - Na Kitajskem so z uporabo zarodnih matičnih celic in genskega inženiringa napravili miške z dvema materama in dvema očetoma.

Nespolno razmnoževanje, kjer so potomci kloni enega starša, poznajo mnoge rastline in tudi nekatere ribe, dvoživke ter plazilci. Sesalci tega ne znajo - niti če jim pri tem pomagamo s sodobno reprodukcijsko tehnologijo. Ni namreč dovolj le vreči skupaj dveh garnitur kromosomov, temveč je treba upoštevati tudi epigenetske dejavnike, to je, mehanizme zunaj strogega zaporedja nukleotidov, ki pa imajo lahko ključno vlogo pri izražanju genov. Takšni recepti se prav tako lahko prenašajo s staršev na potomce, čemur pravimo genetsko vtisnjenje.

Raziskavam genetskega vtisnjenja naj bi bil v prvi vrsti namenjen podvig raziskovalcev...

theguardian.com - Raziskovalci s Čikaške univerze so na miših uspešno zaključili testiranje terapije za zdravljenje odvisnosti od kokaina s pomočjo genskega inženiringa in matičnih celic.

Trenutno medicina še ne pozna zdravila, ki bi lajšalo zasvojenost s kokainom, kakor tudi ne substance, ki bi pomagala pri akutnem predoziranju. Droga namreč, podobno kot heroin, spremeni delovanje živčnih prenašalcev v možganih, zaradi česar so posledice uživanja tako trdovratne. Smo pa že pred desetletji odkrili, da je encim butirilholinesteraza (BChE) sposoben kokain neškodljivo razgraditi, čeprav ga je v krvi premalo, da bi imel resen vpliv pri uživanju droge.

Znanstveniki v Chicagu so najprej skonstruirali novo verzijo encima BChE, ki je več kot štiritisočkrat učinkovitejša...

Nobelove nagrade - Začel se je Nobelov teden, ko bodo na Švedskem vsak dan razglasili, kdo prejme posamezno Nobelovo nagrado. Danes so s Karolinska Instituteta v Stockholmu sporočili, da Nobelovo nagrado za medicino 2016 prejme japonski zdravnik Yoshinori Ohsumi za odkritja mehanizma avtofagije. Na ta način celice reciklirajo svoje sestavne dele.

Znanstveniki so že v 50. letih minulega stoletja opazili, da so v celicah posebni organeli, v...

Slo-Tech - Ameriško-korejska ekipa raziskovalcev je uspešno izvedla postopek prenosa genskega materiala iz celice odraslega človeka v neoplojeno jajčno celico, ki se je nato po električni aktivaciji začela deliti. Na ta način so leta 1996 klonirali najbolj znano ovco Dolly na svetu, za ljudi pa je ta postopek uporaben zlasti za gojenje nadomestnih tkiv, ne za kloniranje celotnih posameznikov. O postopku pišejo v Cell Stem Cell.

Enak postopek je priznana skupina Mitalipova z Univerze v Oregonu izvedla lani (članek, erratum), a z bistveno razliko, da so genski material pridobili iz fetusov. Letos pa je ta ista ekipa enako dosegla s celicami iz odraslih miši. Nove raziskave pa dokazujejo, da starost darovalca DNK ni toliko pomembna,...

Slo-Tech - Pred poldrugim mesecem so japonski znanstveniki na Centru za razvojno biologijo RIKEN objavili revolucionarno odkritje, kako lahko iz odraslih mišjih celic pripravijo matične celice. O izjemnem odkritju so pisali vsi mediji, saj je kazalo, da lahko matične celice dobimo z neverjetno enostavno metodo, in sicer z izpostavitvijo celic zmerno kisli raztopini (s pH 5,7) za pol ure, s fizičnim stiskanjem celic ali z uporabo bakterijskega toksina. Zlasti prva možnost se je zdela predobra, da bi bila resnična. Žal se zdi čedalje verjetneje, da navedbe ne držijo.

Raziskave matičnih celic so vroča tema, kjer je ponovljivost poizkusov problematična. Nekaj izmed tako imenovanih kanonskih člankov, ki so najširše citirani, raziskovalci v neodvisnih laboratorijih niso bili sposobno ponoviti. Na seznamu desetih največkrat citiranih člankov s...

Nature - Berite tudi nadaljevanje: Z letošnjima člankoma o matičnih celicah je nekaj hudo narobe.

Japonski znanstveniki so odkrili revolucionarno metodo za pridobivanje matičnih celic iz odraslih celic, o čemer so ta teden objavili dva članka v Nature. Iz odraslih mišjih celic so z gojenjem v neprijaznem okolju dobili matične celice, ki so se bile v zarodku sposobne razviti v vsa različna tkiva.

Kratka osvežitev biologije. Vse človeške celice (razen odraslih rdečih krvničk, ki izgubijo jedro) nosijo enak dedni zapis v obliki DNK. Toda odvisno od lokalnih potreb so se celice razvile v različna tkiva, tako da so v vsaki vrsti celic aktivni drugi geni. Matične celice so nediferencirane celice, ki...

Slo-Tech - Začel se je teden razglasitev prejemnikov Nobelovih nagrad in tradicionalno je prva Nobelova nagrada za medicino. Letošnjo nagrado prejmeta britanski biolog John B. Gurdon in japonski zdravnik Shinya Yamanaka za odkritje, da lahko diferencirane somatske celice spremenimo nazaj v pluripotentne matične celice, je danes objavila Švedska kraljeva akademija znanosti.

Doslej je namreč veljalo, da se lahko v katerokoli celico našega organizma razvijejo le pluripotentne matične celice; ko pa dozorijo, to sposobnost izgubijo. Gurdon in Yamanaka sta ločeno pokazala, da to ne drži. Tudi zrele celice se lahko pod ustreznimi pogoji spremenijo nazaj v matične celice, ki se potem morejo diferencirati v celice poljubnega tkiva.

...

TechnologyAcademy - Nobelovih nagrad za tehnologijo ni, ker v času Alfreda Nobela pred več kot 100 leti tehnologija še ni zavzemala tako pomembnega mesta, kot ga ima danes. To vrzel zadnjih nekaj let odpravlja Tehnološka akademija na Finskem, ki od leta 2004 bienalno podeljuje Nagrado Millennium za tehnologijo (Millennium-teknologiapalkinto). Podeli se za priznanje tehnoloških izboljšav in inovacij, ki zvišujejo kakovost življenja in vzpodbujajo trajnostni razvoj.

Letos se je prvikrat zgodilo, da so nagrado podelili dvema posameznikoma. Prvi prejemnik je Linus Torvalds, ki je spisal Linuxovo jedro in postavil temelje za razvoj najpriljubljenejšega odprtokodnega operacijskega sistema, ki danes poganja večino strežnikov na internetu. Krmiliti zmore najrazličnejše arhitekture, zato v šali pogosto pravimo, da ga je moč namestiti na vse od ročne ure do jedrske...

Slo-Tech - Raziskovalci z UCLA so dosegli pomemben mejnik v iskanju zdravila proti HIV-u, ki se raziskovalcem izmika že polna tri desetletja. V praksi so demonstrirali, da lahko z gensko modifikacijo matičnih krvotvornih celic vzgojimo celice imunskega sistema, ki so namenjene uničenju HIV-a in tako znatno okrepimo imunski odgovor na okužbo s HIV-om. Za zdaj sicer v - miših.

Mnogokrat beremo, da je HIV oziroma njegova posledica AIDS neozdravljiv, ker ga imunski sistem ne zazna in zato lahko neovirano počne škodo po telesu. To ne drži. V akutnem stadiju bolezni, ki nastopi šele nekaj tednov po okužbi (zato so tudi testi okuženosti v prvih tednih po izpostavljenosti lažno negativni!), se v telesu izvede obsežen odgovor, v katerem se...

Slo-Tech - Prvi teden v oktobru je tradicionalno namenjen Nobelovim nagradam in tudi letos je tako. Začne se z Nobelovo nagrado za medicino, katere prejemnike je danes ob 11.30 uri v Stockholmu objavila Švedska kraljeva akademija znanosti. Letošnjo nagrado za dosežke na področju medicine prejmejo Bruce Beutler (ZDA), Jules Hoffmann (Luksemburg) in Ralph Steinman (Kanada) za delo na področju imunologije.

Bruce Beutler in Jules Hoffmann...

Discovery News - Japonski znanstveniki z Univerze Keio v Tokiu so s terapijo z matičnimi celicami opicam, ki je imela poškodovano hrbtenjačo, povrnili dobršen del gibljivosti okončin. Vodja skupine Hidejuki Okano pravi, da gre za prvi primer, ko so od vratu navzdol paraliziranemu primatu uspeli vrniti gibljivost. Že pred tem so podobno storili tudi z mišmi.

Dolgorepi opici so deveti dan po poškodbi vbrizgali...