Nature - Danes zjutraj je na Marsu pristal rover Žurong, ki ga je tja poneslo plovilo Tianwen-1, ki je bilo s Kitajske proti Marsu na poti od lanskega julija. Tianwen-1 ostaja v orbiti okrog Marsa, kapsula z roverjem pa se je ob 22. uri po slovenskem času odklopila od plovila in se spustila proti površju. Pristanek je bil, kakor so vsi poizkusi na Marsu, tvegana kombinacija padala in usmerjenih potisnikov, ki so s skupnimi močmi 100 metrov nad površjem ustavili kapsulo. Sledil je pristanek na ravnici (kjer je že davnega leta 1976 pristal Viking 2), ki se je zgodilo malce čez polnoč.

Celotno misijo sestavljajo plovilo Tianwen-1, pristajalna kapsula in rover Žurong. Slednji bo sedaj izvedel več preizkusov, s katerimi bo preveril, da vsi sistemi normalno delujejo in da se med transportom ni poškodoval, nato pa bo zapeljal po Rdečem planetu. Kot kaže, je šlo brez težav, s čimer je Kitajska postala druga država na svetu, ki je na Mars uspešno pripeljala rover. Sovjetska zveza je sicer spravila

NASA - Agencija NASA in raketna družba ULA sta z izstrelitvijo rakete Atlas V uspešno pričeli odpravo Mars 2020, ki proti Rdečemu planetu pošilja rover Perseverance, najzmogljivejše vesoljsko robotsko vozilo doslej.

Po Arabcih in Kitajcih so bili v četrtek zgodaj popoldne na redu za polet proti Marsu še Američani. Deset minut pred drugo po našem času se je z izstrelišča Cape Canaveral na Floridi pognala raketa Atlas V z roverjem Perseverance na krovu. Kot sorodne odprave bo do cilja potrebovala slabih sedem mesecev in prispela predvidoma 18. februarja. A če arabska in kitajska misija služita v glavnem tamkajšnjemu razvoju vesoljske tehnologije, pa je Mars 2020, s svojimi napravami vred, eden najbolj ambicioznih znanstveno-tehnoloških podvigov v raziskovanju vesolja. Pri Nasi jim pač ni treba več česarkoli dokazovati - edini doslej so po Rdečem planetu vozili na kolesih, in to počno navidez že kar rutinirano več kot dvajset let, saj je Vztrajnost njihov peti rover po vrsti, za...

Space News - Zgodaj zjutraj je s Kitajske uspešno poletela odprava Tianwen-1, s katero želi vzhodna velesila širokopotezno postaviti na Mars svojega roverja, kar v tako kratkem razvojnem obdobju ni uspelo še nikomur.

Po Arabcih so drugi na redu za polet proti Marsu v letošnjem oknu Kitajci. Malo po šesti uri zjutraj po našem času je iz vesoljskega izstrelišča Venchang na otoku Hainan poletela raketa Dolgi pohod 5, z misijo Tianwen-1 na krovu. Kakor Arabci, skušajo tudi Kitajci z njo ubrati precej pogumno razvojno bližnjico. Medtem ko so Američani, Rusi in Evropejci skušali Rdeči planet osvojiti postopno - najprej z obleti, nato vtirjanji v orbito, pa pristanki in na koncu vozilci - so se Kitajci namenili s to misijo vse postoriti kar v enem zamahu. Njihov edini dosedanji poskus poleta proti Marsu, misija Yinghuo-1, je namreč pred devetimi leti propadla skupaj z rusko odpravo Phobos-Grunt. Od takrat naprej Kitajci podvige načrtujejo samostojno. Pri tem gradijo predvsem na uspehih svojih...

NASA - Pristanki na Rdečem planetu so težavni, ker ima ravno dovolj atmosfere, da je treba paziti na hitrost in pregrevanje, a hkrati ne dovolj, da bi bilo mogoče enostavno zavreti s padali. Zato so danes oči sveta uprte proti Marsu, kjer bo po petletni suši ponovno uspešno pristalo človeško plovilo. Pred dvema letoma je Evropska vesoljska agencija tja poslala Schiaparelli, ki se je raztreščil. Tokrat je na poti sonda InSight ameriške Nase, ki naj bi malo pred 21. uro po slovenskem času telebnila na Mars.

InSight je neke vrste nadaljevanje misije Phoenix iz leta 2008. Med pristajanjem na Marsu bo InSight sedem minut brez povezave z nadzorom misije. NASA trdi, da so edino oni uspeli na Mars poslati sonde, ki se niso razbile med pristankom,...

Space - Keplerjev teleskop se bo prihodnji teden najverjetneje še zadnjič javil na zemljo in bo nato končal svojo poslanstvo, med katerim je odkril kar 2650 zunajosončnih planetov. Vesoljski teleskop je namreč predaleč od sonca, da bi še lahko napolnil svoje akumulatorje. Dobra novica pa je, da bo te dni uradno začel delovati njegov naslednik. Transiting Exoplanet Survey Satellite (TESS), ki so ga v zemeljsko orbito na krovu plovila Falcon 9 izstrelili aprila, bo namreč prav tako iskal še neodkrite planete, ki morebiti krožijo okoli zvezd v bližini našega osončja. Znanstveniki, ki so ga zasnovali ocenjujejo, da bo med svojo dve leti trajajočo delovno dobo odkril 1600 novih eksoplanetov, med njimi pa 500-1000 takih, ki so po velikosti primerljivi z zemljo...

Slo-Tech - Danes se je z izstrelitvijo rakete Proton začela evropsko-ruska misija ExoMars, v okviru katere bodo raziskovalci iskali kakršnekoli sledi preteklega življenja na Marsu. V misiji sodelujeta Evropska vesoljska agencija (ESA) in ruska Roscosmos, ki bosta v dveh izstrelitvah na Mars poslali TGO (Trace Gas Orbiter), Schiaparelli in rover. Danes dopoldne so iz Bajkonurja proti Marsu poslali prvo...

Nature - Kitajski in ameriški raziskovalci v novi številki Nature Geoscience poročajo o odkritju, ki utegne zahtevati popravke v učbenikih geografije in geologije. Uveljavljeno strukturo Zemlje, ki jo tvorijo skorja, plašč, tekoče zunanje jedro in trdno notranje jedro, utegnemo kmalu razširiti z novo plastjo v notranjem jedru. Rezultati gibanja potresnih valov kažejo, da ima notranje jedro v resnici dva sestavna dela z različno strukturo, med katerima je jasna ločnica.

Dostop imamo le do skorje, ki je na kontinentih debela 30-50 kilometrov, pod oceani pa manj kot 10 kilometrov; še najdlje so prevrtali Rusi, pa vseeno niso prišli niti blizu...

BBC - Italijansko okrajno sodišče je šest italijanskih znanstvenikov in enega javnega uradnika obsodilo na šest let zapora zaradi večkratnega uboja, ker so pred potresom leta 2009 sporočili, da ni verjetno, da bi se zgodil potres. Ko so se 6. aprila 2009 stresla tla z magnitudo 5,8 po Richterjevi lestvici, je umrlo 308 ljudi.

Zgodba je seveda nekoliko bolj zagonetna. Mesto L'Aquila, kjer je bil epicenter potresa, leži na znani geološki prelomnici, zato rahli potresi niso neobičajni. V mesecih pred potresom ga je streslo več manjših sunkov, zaradi česar je italijanska vlada sestavila odbor več seizmologov in vladnih uradnikov, da bi preučili možnost velikega potresa. Dober teden pred katastrofalnih potresom so izdali poročilo, v katerem so zapisali, da več rahlim...

Guardian - Rover Curiosity se je na Marsu že dobro udomačil, saj je od njegovega pristanka minilo že več kot mesec dni. V tem času je že opravil testno vožnjo, ki je uspela brez težav. V četrtek pa je ugledal prav poseben astronomski pojav - Sončev mrk, in danes je NASA javnosti posredovala posnetke.

Na Zemlji so Sončevi mrki relativno pogosti, saj vsako leto vidimo vsaj dva, lahko pa vse do pet mrkov. Seveda niso vsi totalni, ampak so med njimi posebej pogosti delni - občasno pa vidimo tudi kolobarjastega. Nekaj podobnega je videl tudi Curiosity. Marsova luna Fobos je prečkala Sončevo ploskvico. Pojav žal ni tako spektakularen kakor na Zemlji niti tako redek.

Fobos je premajhen. Čeprav kroži le 6000 km nad površjem Marsa (zato je njegov...

NASA - Curiosity je ravno pristal na Marsu in šele dobro začel svoje poslanstvo, ko ima NASA že pripravljen načrt za naslednjo misijo, ki bo spet potekala na Rdeči planet. Leta 2016 bo tja krenil InSight, ki bo za razliko od Curiosity, kateri praska po površju, raziskoval Marsove globočine. Objektivneje povedano naj bi izvrtal vsaj pet metrov globoko vrtino.

InSight bo namreč ugotavljal, ali ima Mars trdno ali tekoče jedro (to vprašanje zbuja odsotnost magnetnega polja), kakršnega ima Zemlja. Poleg tega bo poizkusil dognati, zakaj je površje na Marsu v enem kosu, medtem ko je na Zemlji sestavljeno iz več tektonskih plošč, ki drsijo sem in tja. Videli bomo tudi, ali so na Marsu potresi ali ne. Vse te informacije bodo...

Slo-Tech - V zadnjih dneh je spričo uspešnega pristanka na Marsu rover Curiosity deležen obilo pozornosti. Ves svet je napeto spremljal priletno manevriranje in kasneje občudoval prve barvne posnetke, ki jih je posnel. Danes si bomo pogledali, kakšna računalniška oprema poganja Curiosity.

Ob obilici slabe programske opreme, ki poganja najrazličnejše naprave in krmili razne postopke, so vesoljska plovila poleg letal primer zgledne tehnologije. Znano je, da se v njih skrivajo stari in preizkušeni procesorji in ostale komponente. Razlogov za to je več. Običajno so ti odpornejši...

NASA - Včerajšnji pristanek roverja Curiosity na Marsu je uspel, kar je eden največjih uspehov vesoljskega programa v zadnjem času. Sicer je NASA na Mars uspešno poslala že tri roverje, a so bili vsi relativno majhni. Curiosity je prvi večji rover, ki so ga uspešno poslali na Mars (petkrat večji od prvega roverja in dvakrat daljši od Spirita in Opportunityja). Pristanek je bil silno zapleten in tvegan, a je uspel brez najmanjših težav, kar je inženirje v kontrolni sobi razveselilo kot majhne otroke (glejte spodnji videoposnetek okrog 5:30). Pristanek je bil zelo mehak, saj se je rover površja dotaknil s hitrostjo 0,6 m/s.

Curiosity je uspešno pristal v kraterju Gale s polmerom 155 kilometrov, blizu vznožja pet kilometrov visoke vzpetine. Njegov kurz je 112,7°,...

NASA - ...

NASA - Ameriška vesoljska agencija NASA je danes ob 16.02 uri po slovenskem času z izstrelišča Cape Canaveral na Floridi proti Marsu izstrelila Mars Science Laboratory, ki s seboj pelje roverja Curiosity. Na Marsu bo pristal prihodnje leto avgusta, nato pa bo vsaj eno Marsovsko leto (668 solov) vozil po površju in ga raziskoval. Misija bo stala 2,5 milijarde dolarjev, kar je manj kot znaša samo...

NASA - NASA je pred kratkim v čisto sobo, kjer gradijo novega roverja za misijo na Mars, postavila kamero, ki prenaša živo sliko na internet. Imenuje se Curiosity Cam, ker se tako neuradno imenuje tudi nov rover, ki bo dokončan do izstrelitve, ki bo med 25. novembrom in 18. decembrom 2011, na Marsu pa naj bi pristal avgusta 2012. Kamera visi pod stropom opazovalne ploščadi nad Jet Propulsion Laboratoryjem v kalifornijski Pasadeni. Tehniki so se potrudili, da kamera snema del sobe, kjer je dogajanje najbolj pogosto in pestro, a se občasno zgodi, da dela potekajo izven zornega kota.

Curiosity bo zmogljivejši od Spirita in Opportunityja, ki sta že več let na Marsu. Prevozil naj bi daljše razdalje, prav tako bo imel tudi desetkrat večjo maso znanstvenih instrumentov od svojih...