Nature - Bliža se trenutek, ki so ga v CERN-u napovedali pred poldrugim letom, in sicer se iztekajo veljavni medinstitucionalni sporazumi z ruskimi organizacijami. Rusija ni bilo nikoli polnopravna članica CERN, je pa kot država opazovalka lahko sodelovala v projektih. Po napadu na Ukrajino so pred dvema letoma Rusijo izključili kot opazovalko, zato je začela tiktakati ura za vse ruske raziskovalce v CERN-u, ker se nove pogodbe niso več sklepale. Konec novembra bo moralo več sto ruskih znanstvenikov zapustiti CERN, če se ne bodo pridružili drugim institucijam, ki imajo pogodbe s CERN-om. Edina izjema bo Združeni inštitut za jedrske raziskave (JINR) v Dubni.

CERN ima trenutno 24 držav članic in še več sodelujočih držav in opazovalk. Rusija je s CERN-om sodelovala že od leta 1955 in odtlej je s CERN-om sodelovalo na stotine ruskih znanstvenikov. To ni neobičajno veliko, saj skupno s CERN-om sodeluje več kot 12 tisoč raziskovalcev iz dobrih 70 držav. CERN-ov svet je decembra lani sprejel...

The Wall Street Journal - Eden največjih porabnikov električne energije v Evropi je CERN, ki porabi približno 1,3 TWh na leto, če normalno obratujejo vsi pospeševalniki delcev. To je približno tretjina porabe električne energije Slovenije, kar ni zanemarljivo. Na višku troši CERN tudi 200 MW, sicer pa okoli 80 MW, če pospeševalniki delcev ne obratujejo. To pa so količine, ki so v trenutni energetski krizi problematične. Zato CERN načrtuje znižanje porabe električne energije z ustavljanjem eksperimentov.

Vodja odbora za oskrbo z energijo v CERN-u Serge Claudet je dejal, da bi lahko ugasnili tudi veliki hadronski trkalnik (LHC), če bo to potrebno. Prioriteta bo vzdrževanje stabilnosti omrežja, zato bo CERN znižal porabo, če bo grozilo pomanjkanje električne energije. LHC sicer ni edini pospeševalnik delcev, temveč le eden izmed osmih, dasiravno je najpomembnejši. Njegov izredni in nepričakovani izklop bi povzročil nemalo preglavic zlasti pri ponovnem vklopu, zato se bodo temu poizkusili izogniti. Zato je...

Slo-Tech - Univerza v Kjotu je zaradi tehnične napake izgubila 77 TB podatkov, vključno z nekaterimi varnostnimi kopijami. Incident se je zgodil med 14. in 16. decembrom, med njim pa je izginilo 34 milijonov datotek 14 raziskovalnih skupin. Od teh so štiri tako prizadete, da dela ne bodo mogle obnoviti iz drugih varnostnih kopij. Vse prizadete uporabnike so o težavi že obvestili, podrobnosti pa javnosti niso razkrili.

Univerza v Kjotu sodi med najuglednejše svetovne univerze. Znana je zlasti po svojih raziskavah na področju kemije, dobri pa so tudi v biologiji, fiziki, vedah o materialih in medicini. Za računske probleme uporabljajo sistem Hewlett Packard Cray in podatkovni sistem DataDirect ExaScaler. Po incidentu, ko je rutinski postopek ustvarjanja varnostne kopije iz še nepojasnjenih razlogov uničil podatke, so ustavili vso varnostno kopiranje. V tem mesecu bodo vzpostavili nov sistem za ustvarjanje varnostnih kopij, hkrati pa bodo poleg polnih kopij shranjevali tudi inkrementalne...

STA - Končno smo dočakali dan, ko je Slovenija postala pridružena članica CERN-a, največje znanstvene organizacije za raziskave fizike delcev. Danes sta sporazum o pridruženem članstvu podpisali slovenska ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič in generalna direktorica CERN-a Fabiola Gianotti, potem ko je dopoldne Svet CERN-a soglasno izglasoval, da se Sloveniji dovoli pristop. S tem dogodkom je Slovenija vstopila vsaj med drugokategornike evropske znanosti, kjer so nas prehitevale že države, kot so Turčija, Pakistan, Ukrajina in Srbija, ki so vse že pred nami postale pridružene članice.

Slovenija je že doslej sodelovala s CERN-om, a je bilo njeno sodelovanje na ravni tretjih državah, ki s CERN-om...

CERN - Veliki hadronski trkalnik (LHC) v CERN-u je največji znanstveni projekt v zgodovini, ki je stal več kot sedem milijard evrov in ki letno za delovanje porabi milijardo evrov, zato so nekateri vsakdanji problemi tam zaradi same velikosti precej težji. Inženirji se trenutno v CERN-u ukvarjajo z zanimivim problemom, na katerega so naleteli pri nadgradnji komponent. Najti in odstraniti morajo 9000 starih, neaktivnih kablov, da bi naredili prostor za nove. In kot vidimo na sliki, ki so jo posneli v CERN-u, to ni tako enostavno.

V LHC-ju se trenutno pripravljajo na nadgradnjo injektorjev, ki je načrtovana za leto 2019, ko bodo LHC začasno ustavili....

Slo-Tech - Debata o hitrosti nevtrino še vedno ni povsem končana, čeprav je predlani ekipa iz CERN-a ugotovila, da so bile njihove predhodne meritve napačne. Robert Ehrlich z Univerze George Mason trdi, da se nevtrini gibljejo z nadsvetlobno hitrostjo in da imajo imaginarno maso, kar naj bi elegantno pojasnilo šest različnih meritev. Podrobnosti so v članku, ki je objavljen v Astroparticle Physics.

Nesrečne nevtrine so si najprej povsem teoretično izmislili, da bi elegantno razložili beta razpad, ko v jedru nevtron (tedaj seveda niso vedel, da gre za razpad nevtrona, videli so le spremembo atomskega števila) razpade v proton in elektron (beta minus razpad) ali pa se proton pretvori v nevtron in pozitron (beta plus razpad). Da bi se pri...

Kvarkadabra - V CERN-u se je za nekaj časa končalo obratovanje velikega hadronskega trkalnika (LHC), ki je bolj ali manj neprekinjeno obratoval tri leta. Zadnje trke so izvedli v četrtek zjutraj, sedaj pa je LHC vstopil v fazo prvega dolgega počitka (LS1, long shutdown). Seveda v tem času inženirji in znanstveniki ne bodo počivali, saj bodo prvi nadgrajevali trkalnik, drugi pa analizirali zbrane podatke.

LHC bo nove trke začel izvajati leta 2015. V vmesnem času bodo opravili nujna vzdrževalna dela in ga pripravili na trke višjih energij. To pomeni, da bomo leta 2015 dočakali prve trke pri najvišji deklarirani energiji, ki jo LHC zmore, to je 7 TeV na žarek. Glavno odkritje, ki ga je v prvi triletki delovanja ponudil...

CERN - Zgodba o nevtrinih, ki potujejo z nadsvetlobno hitrostjo, je dokončno zaključena. Lani predstavljene meritve časa preletov nevtrinov iz CERN-a v italijanski Gran Sasso, ki so nakazovale njihovo nadsvetlobno hitrost, so bile v središču pozornosti že od začetka. Znanstvena srenja je bila do njih sila skeptična in čeprav so ponovitve z istim eksperimentom kazale enako, se je naposled izkazalo, da je meritve prikrojila sistematična napaka. To je sumilo že od vsega začetka, CERN pa je marca letos praktično priznal, da to ne drži. Rezultati meritev preleta med CERN-om in Gran Sassom z eksperimentom ICARUS so dvakrat zapovrstjo pokazali, da je njihova hitrost ravno svetlobna. Zgodba je ta teden dobila še končni epilog.

Na...

BBC - Lani septembra so v CERN-u objavili potencialno revolucionarno fizikalno odkritje, da nevtrini potujejo hitreje od svetlobe. Čeprav je bila možnost za kaj takega majhna, pri pregledu in natančni analizi niso odkrili očitnih napak v svojem eksperimentu, zato so ga previdno objavili. Da bi se povsem prepričali, so meritve ponavljali, a novembra še vedno ni bilo jasno, kaj bi lahko bilo šlo narobe. Šele letos februarja so ugotovili, kje je tičala napaka, marčevski rezultati pa so pokazali, da nevtrini potujejo natančno s svetlobno hitrostjo. Ker so ves čas sledili znanstveni metodi in poklicni etiki, bi se morala zgodba tu končati - pa se ni, saj je moral odstopiti Antonio Ereditato, vodja eksperimenta OPERA v CERN-u, kjer...

Slo-Tech - Dobili smo neodvisno potrditev, da nevtrini ne potujejo hitreje od svetlobe, kot so kazale lanske meritve. Eksperiment OPERA je tedaj izmeril, da so nevtrini iz CERN-a v italijanski Gran Sasso pripotovali 60 ns prej, kot bi za isto razdaljo potrebovala svetloba, kar je ponovljeni eksperiment OPERA 2 tudi potrdil. Fiziki so bili o rezultatih sila skeptični, saj so bili v nasprotju z Einsteinovo teorijo o svetlobni hitrosti kot najvišji mogoči hitrosti prenosa informacije, prav tako pa niso zaznali nobene spremembe v nevtrinih po potovanju. Če bi resnično potovali...

Science Blog - V CERN-u so najverjetneje odkrili, kaj je bil razlog za lanske rezultate, ki so kazali, da nevtrini potujejo za približno dve do tri stotisočinke hitreje od svetlobe. Čeprav so meritve večkrat ponovili in napovedali izvedbo sorodnih meritev tudi na Japonskem in v ZDA, so vsakokrat ugotovili isto. Nevtrini so 732 km dolgo pot med CERN-om v Ženevi in italijanskim Gran Sassom prepotovali 60 ns hitreje, kot bi bila svetloba. Meritev so ponovili večkrat. Sum je sprva padel na merjenje časa, saj so ure sinhronizirane z GPS, a so kasneje to možnost zavrnili. Sedaj pa se je pokazalo, da je zelo verjetno razlog vendarle v napačnem merjenju časa oziroma nesinhroniziranih urah.

Pri analizi...

Slo-Tech - Ko so septembra v CERN-u objavili rezultate treh let meritev časa preleta nevtrinov iz Ženeve v italijanski Gran Sasso, so z njimi osupnili celotno znanstveno srenjo. Meritve so namreč pokazale, da nevtrini potujejo malenkostno hitreje kot svetloba, kar je v nasprotju s trenutno veljavnim fizikalnim razumevanjem sveta. Razlika je bila majhna, znašal je vsega stotisočink, a vendarle dovolj znatna, da je ni bilo mogoče pojasniti s statističnim odstopanjem. Že v preteklosti so sicer nekatere meritve nakazovale, da bi utegnili biti nevtrini hitrejši od svetlobe, o čemer smo pisali oktobra, a so bile vse obremenjene s tolikšno negotovostjo, da tega ni bilo mogoče trditi (99-odstotni...

BBC - Septembra je veliko prahu dvignila objava fizikov iz CERN-a, da so izmerili hitrost potovanja nevtrinov, ki presega svetlobno hitrost. Ker je to odkritje v nasprotju z vso veljavno fiziko, so se fiziki hitro razdelili v dva tabora zagovornikov in nasprotnikov. Preden bo jasno, katera struja ima prav, bo treba poizkus še nekajkrat ponoviti in po možnosti isto veličino izmeriti še z drugimi, neodvisnimi metodami.

V CERN-u so merili čas, ki ga nevtrini potrebujejo za pot 732 kilometrov med trkalnikom delcev CERN v Ženevi v Švici in laboratorijem Gran Sasso v Italiji. Izmerili si hitrost dveh curkov nevtrinov, ki so imeli energije 17 GeV oziroma 28 GeV, in obakrat dobili nadsvetlobno...