Nature - Na naši strani smo že večkrat pisali o tegobah v akademiji, ki zadevajo objavo znanstvenih člankov in predvsem žafransko drage revije (glej spodnje povezave). Največ točk pač prinesejo objave v uglednih revijah z visokim faktorjem vpliva (IF). Naročnina na te revije še zdaleč ni poceni, zato se že nekaj let na glas razmišlja, kako bi založnike odstavili od kosa pogače. Doživeli smo tudi že bojkote najbolj pohlepnih založnikov.

Problem je v osnovi zelo enostaven. Članke brezplačno napišejo raziskovalci (v bistvu ne brezplačno, ampak jih financirajo...

Slo-Tech - Veste, kako se ocenjuje ali bolje rečeno poizkuša oceniti kakovost znanstvenoraziskovalnega dela? Vrhunska znanost občasno zaide v poljudne revije in zelo redko celo v dnevno časopisje, a ogromen delež dela in raziskav je objavljen v znanstvenih revijah, kjer jih berejo le strokovnjaki z danega in sorodnih področij. Obstoji pa še druga pomembna skupina ljudi, ki bi morala biti še posebej seznanjena z rezultati...

Hacker News - Kot kaže, je imel profesorski zbor oddelka za matematiko pri ugledni nemški Tehnični univerzi v Münchnu dovolj Elsevirjevega navijanja cen in združevanja strokovnih revij v še dražje pakete: z januarjem naslednje leto, ko poteče njihova obstoječa pogodba, več ne mislijo obnoviti naročanja na njihove matematične in druge strokovne zbornike.

Poteza sledi širšemu revoltu raziskovalnih delavcev zoper drago prodajanje njihovega raziskovalnega dela, skozi pozive k bojkotu Elesevierjevih revij v dobro prostih zbornikov, kot je arXiv pri newyorški univerzi Cornell. Pozivu se je od začetka leta pridružilo že več kot 10.000 znanstvenikov, konec minulega meseca pa tudi Harward, ki sicer ne bo...

Slo-Tech - Boju proti povampirjenim založnikom znanstvenih revij, ki sta ga letos razpihala Timothy Gowers in John Baez, tlel pa je že od prej, se je do danes pridružilo že več kot 10.000 znanstvenikov in organizacij. Pridružuje se tudi Harvard, ki bo zmanjšal število naročenih plačljivih revij in vzpodbujal objavljanje v prosto dostopnih.

Glavni problem so astronomske cene, proti katerim se univerze, inštituti in knjižnice sploh ne morejo boriti. Založniki, kot je Elsevier, izkoriščajo dejstvo, da so nekatere njihove revije ključne oziroma najpopularnejše na svojem področju. Ker imajo najvišje faktorje vpliva (impact factor, ki se za posamezno leto računa kot razmerje med številom citiranih člankov, ki jih je revija objavila, in številom vseh v njej objavljenih člankov), so...

Singularity Hub - O težavnem in dragem dostopu do znanstvenih člankov smo že precej pisali. Lani sta se na to temo pojavili dve aferi, prva s preprodajo gesel do uglednih znanstvenih revij in potem druga z MIT-jevim študentom Aaronom Schwartzem, ki se je odločil z baze JSTOR prenesti pet milijonov znanstvenih člankom in jih objaviti na p2p omrežjih v dobro ostalih študentov in raziskovalcev. Po pravi mali policijski akciji so ga dobili in zdaj mu grozi 35 let zapora.

Dogodka sta opozorila na širši in sistematični problem zaslužkarstva iz naslova preprodaje (javno financiranega) raziskovalnega dela. Številni ugledni znanstveniki so začeli pozivati k bojkotu velikih založnikov, posebej dansko-britanskega giganta Elsevier. Motilo ji je, da navija cene revij (povprečno 8% rast na leto, glej...

Slo-Tech - Če bi vas kdo vprašal, kako dobro varujete svoje geslo za prijavo v COBISS in koliko mislite, da je vredno, bi se vam zdelo vprašanje nenavadno? Geslo za prijavo v knjižnični sistem ni vredno malo, še posebej če ste vpisani na katero izmed univerz, ker omogoča oddaljeni dostop do vrste znanstvenih revij, ki jih univerze naročujejo. Naročnine ali posamezni članki so sila dragi (posamezen članek stane do 40 dolarjev), zato univerze za svoje študente in zaposlene kupijo skupinske naročnine na najpomembnejše revije.

V Sloveniji sicer nimamo naročenih vseh, kot je to slučaj na boljših ameriških univerzah (konkretno, na kampusu v Princetonu je brskanje po člankih prav prijetno, saj se odpre prav vse brez nadležnega plačljivega zidu), a imamo zavidljive zbirke. V tujini pa imajo sedaj problem s preprodajo teh gesel, saj podjetni Kitajci na svoji dražbeni platformi Taobao (deluje podobno kot Ebay) že lep čas za prgišče dolarjev ali centov ponujajo veljavna gesla in navodila, kako se...

Heise - Ameriški Nacionalni institut za standarde in tehnologijo (NIST) je leta 2007 razpisal natečaj za matematični algoritem, ki bo postal temelj naslednje verzije zgostitvene funkcije SHA-3. Za staro SHA-1 je bilo pred dvema letoma pokazano, da ni varna in da so kolizije mogoče, medtem ko je SHA-2 grajena na SHA-1 in zato tudi vzbuja pomisleke. V petek so objavili pet kandidatov, ki so prebili skozi prvi dve fazi in so sedaj v zaključnem stadiju izbiranja.

V finalu so algoritmi BLAKE, Skein (ta dva sta podobna SHA-2), Grøstl, JH in Keccak (fundamentalno različen pristop od SHA-2). Pri izboru zmagovalca bodo gledali na več odlik: pomembna bosta tako zgledna struktura in stabilnost kakor...

Ars Technica - Bostonski MIT že lep čas na svojih spletnih straneh pod imenom OpenCourseWare ponuja zapiske, izpite, posnetke predvanj in podobne materiale, ki omogočajo pridobivanje znanja vsem zainteresiranim po svetu brez vpisa na to slovito univerzo. Sedaj so nas razveselili še z eno novostjo.

Senat je namreč enoglasno potrdil sklep, da bodo vse publikacije, ki jih proizvedejo zaposleni na MIT-u, prosto dostopne na spletu brez omejitev. To je zelo dobra novica, ker večina založnikov priznanih in kakovostnih SCI-revij zahteva, da avtorji nanje prenesejo izključne založniške pravice. Edini način dostopa do teh člankov je potemtakem nakup naročnine na revijo (ali pa enkraten nakup članka prek interneta), kar denimo stane ljubljansko univerzo in knjižnice več sto tisoč evrov letno, hkrati pa lahko vsiljujejo nerazumne omejitve za svoje podatkovne zbirke, kot to z le štirimi sočasnimi dostopi prek Citrixa denimo počnejo lastniki SciFinderja Chemical Abstracts.

MIT je tak sklep sprejel pod vtisom...