Business Insider - Iz največje svetovne hotelske verige Marriot so sporočili, da so pred približno desetimi dnevi zaznali nepooblaščen dostop do baze podatkov v njihovi hčerinski družbi Starwood. Neznanci so do podatkov dostopali že vse od leta 2014 in jih tudi kopirali, posledično pa je informacijsko razgaljenih kar 500 milijonov njihovih gostov. Blagovna znamka Starwood sicer med drugim obsega hotelske verige W Hotels, Sheraton, Le Méridien in Four Points by Sheraton.

Preiskava sicer še poteka, a obenem je že jasno, da je pri 327 milijonih šlo za ime, naslov, e-poštni naslov, telefonsko številko, številko potne listine, podrobnosti o njihovih bivanjih v Marriotovih hotelih, rojstni datum, spol, način...

Slo-Tech - Poslanci Evropskega parlamenta (EP) so na plenarni seji potrdili predlog resolucije, s katero so Evropski komisiji (EK) naložili, da izvajanje krovnega sporazuma o varstvu podatkov med državama sporazuma začasno prekine, če ga ZDA ne bodo začele spoštovati v celoti do 1. septembra letos. Gre za tako imenovani zasebnostni ščit, ki ureja varovanje osebnih podatkov med EU in ZDA, v praksi pa se je že ob prvi reviziji konec lanskega leta, pokazal za neučinkovitega na večih področjih.

Poslanci so resolucijo, ki pravi, da ZDA niso zagotovile primernega varovanja, takega, kot ga predvidevajo predpisi EU in temeljne človekove pravice, potrdili s 303 glasovi za in 223 proti. Poslanci so v razpravi tudi ostro kritizirali ameriško administracijo in EK, da se teh...

Evropski parlament - Evropski parlament je danes s 384 glasovi za in 174 glasovi proti potrdil osnutek resolucije o enotnem digitalnem trgu, o kateri smo v zadnjih dneh v mediji prebrali, da zahteva razdelitev Googla na dve podjetji. Parlament ni nikjer v resoluciji omenjal Googla, je pa iz besedila jasno, da se nanaša tudi nanj. Resolucija je nezavezujoča, ker jo mora potrditi Evropska komisijo, kar ni nujno, da se bo zgodilo.

Resolucija si prizadeva za povečanje konkurenčnosti evropskega gospodarstva, kjer mora pomembno vlogo odigrati tudi enotni digitalni trg. Ocenjujejo, da ima ta še za dodatnih 260 milijard evrov letno potenciala, ki ga lahko odklenemo z bojem proti fragmentaciji trga, pomanjkljivi združljivosti in...

Heise - Prisluškovalna afera NSA dobiva nove razsežnosti, ko so na plan pricurljale informacije, da je NSA prisluškovala tudi mobilnemu telefonu Angele Merkel. Nemška kanclerka je zato že govorila z ameriškim predsednikom Barackom Obamo in poudarila, da je to nedopustno ravnanje, ki načenja zaupanje med državama. Obama je sicer Merklovi zagotovil, da trditve Spiegla ne držijo.

Podobno so besni tudi Francozi, saj je Le Monde poročal, da je NSA prestrezala telefonske pogovore med francoskimi državljani. To so počeli na veliko, in sicer so lani decembra prestregli kar 70 milijonov klicev Francozov, hkrati pa so beležila tudi sporočila prek sms. Francija je na zagovor poklicala ameriškega veleposlanika, ki je obljubil, da bo v Washington posredoval francoske pomisleke.

Sedaj je že znano, da je...

Slo-Tech - Evropski parlament je včeraj na julijskem plenarnem zasedanju glasoval o preiskavi ameriškega prisluškovanja, ki ga izvaja NSA in ga je razkril žvižgač Edward Snowden, ter o izmenjavi podatkov z ZDA glede potnikov v letalskem prometu. Parlament je z veliko večino 483 glasov za, 98 proti in 65 vzdržanih sprejel resolucijo, ki zaostruje odnose med ZDA in EU.

Parlament v resoluciji izraža resno zaskrbljenost nad programom Prism, obsoja vohunjenje ter od ZDA terja razkritje vseh podatkov o teh obtožbah. Prav tako so v resoluciji osodili podobne programe, ki jih izvajajo Velika Britanija, Švedska, Nizozemska, Nemčija, Poljska (sedaj vemo, da tudi Francija, čeprav v resoluciji ni omenjena), države pa pozvali k preučivi zakonitosti teh programov.

S problemom se bo...

Slo-Tech - Rusko ministrstvo za promet je izdalo dekret, ki od 1. julija letos od vseh letalskih prevoznikov, ki letijo v Rusijo, iz Rusije ali zgolj prek njihovega zračnega prostora, zahteva vnaprejšnje posredovanje podrobnih podatkov o potnikih. Ruske oblasti želijo vse podatke, ki jih kupci vozovnic vnesejo ob naročilu, torej imena, naslove, številke kreditnih kartic, cilj potovanja v Rusiji in kontaktne podatke. Dekret velja za vse vrste transporta, torej tudi za potnike na ladjah, avtobusih in vlakih.

Evropska komisija se je odzvala previdno, a iz odgovorov veje nezadovoljstvo. Evropska komisarka za notrajne zadeve Cecilia Malmström je povedala, da je Komisija "skrajno zaskrbljena". Posredovanje teh podatkov je namreč...

Evropski parlament - V Uniji se trenutno stvari kar dogajajo. Danska je te dni predala predsedstvo Cipru, Evropski parlament pa se sestaja v Strassburgu na svoji redni plenarni seji. Na mizi so nov, enotni postopek pridobitve vseunijskega patenta (glasovanje o katerem je že preloženo, več o tej taktiki v novici), seveda sporazum ACTA, resolucija o vključitvi sistema eCall za samodejno obveščanje o nesrečah v vse nove avtomobile do leta 2015, in, zanimivo, skupna seja s Komisijo in Svetom glede povrnitve mejnih kontrol med določenimi državami članicami Šengenske unije.

Najbolj zanimivo bo bržkone sredino glasovanje o ACTI kot celoti. Seja se začne v sredo ob pol enih popoldne, sporazum pa je 10. točka na...

Europa.eu - Evropski parlament je s 409 glasovi za, 226 proti in 36 vzdržanimi sprejel novi sporazum o posredovanju podatkov o letalskih potnikih (passenger name record, PNR) na čezoceanskih letih v ZDA. Prvi tovrstni dogovor med EU in ZDA je bil sprejet maja 2004, a ga je dve leti pozneje Evropsko sodišče razveljavilo. Naslednji dogovor je bil sprejet leta 2007, a je Parlament leta 2010 umaknil svoje soglasje in pozval Evropsko komisijo, da pripravi boljšega. Novi sporazum so dokončali decembra lani in ga poslali v odločanje Parlamentu, ki ga je včeraj sprejel. S tem je začel veljati novi, širši režim posredovanja podatkov.

V PNR se hranijo številni podatki, med njimi ime, naslov, telefonska številka, številka kreditne kartice,...

ITworld.com - O sporazumu ACTA smo že obširno poročali, tudi o enajstih krogih usklajevanj med državami, ki jih je moral prestati za dosego konsenza. Včeraj je sporazum, ki vzpostavlja mednarodno pravno ogrodje, ki bo omogočalo učinkovitejše preganjanje kršitev avtorskih in sorodnih pravic, še zlasti ponarejanje in internetno piratstvo, preskočil pomembno oviro, saj je predlog skupne resolucije potrdil Evropski parlament. Za je glasovalo 331 poslancev, medtem ko jih je bilo proti 294. Vzdržalo se jih je 11.

To pomeni, da lahko Evropska komisija sporazum sprejme na srečanju vseh podpisnic v Sydneyju, ki bo od 30. novembra do 3. decembra letos. Pred potrditvijo pa je Evropski parlament od Komisije vseeno zahteval nekaj zagotovil, da ACTA ne bo vplival na obstoječe svoboščine v Evropski uniji. Sprejeta oblika je skladna z evropsko zakonodajo, tako da spremembe ne bodo potrebne. Da ACTA stopi v veljavo, jo morata seveda po podpisu Evropske komisije potrditi Evropski parlament in vsaka država...

Slo-Tech - Evropski parlament je včeraj z 328 glasovi za, 245 glasovi proti in 81 vzdržanimi glasovi potrdil poročilo, ki ga je pripravil francoska konservativka Marielle Gallo iz Evropske ljudske stranke. Kljub potrditvi poročilo ni pravno obvezujoče, marveč predstavlja zgolj stališče Evropskega parlamenta in je kot tako priporočilo za Evropsko komisijo.

Gallojeva v svojem poročilu podpira uvajanje strogih ukrepov zoper kršitelje avtorskih pravic na spletu in sprejetje mednarodnega dogovora ACTA. Čeprav poročilo ni tako strogo kakor francoski zakon HADOPI, poziva k večji zaščiti intelektualnih pravic. V njem kritizirajo tudi Evropsko komisijo, češ da nima dovolj močnega pravnega ogrodja za zaščito intelektualnih pravic. V njem je zapisano tudi, da bi morala Evropa poleg civilnih tožb za kršitev avtorskih pravic uvesti tudi kazenske sankcije. Gallojeva zaključuje, da se Parlament ne strinja s Komisijo, da je trenutno stanje na področju zaščite pravic ustrezno in da imajo avtorji na voljo...

Heise - Zgodilo se je, kar smo pričakovali in napovedali že dlje časa. Evropski parlament je danes s 484 glasovi za in 109 proti sprejel nov transatlantski sporazum o posredovanju podatkov o finančnih transakcijah iz sistema SWIFT Združenim državam Amerike. Sporazum bo veljal pet let, nato pa ga bo potrebno s pristankom vseh notranjih ministrov EU podaljšati. Sicer lahko tako EU kakor tudi ZDA kadarkoli odstopita od sporazuma brez nadaljnjih pojasnil.

Za svoj Terrorist Finance Tracking Program bodo od avgusta dalje ZDA imele dostop do naslednji podatkov: ime in naslov nalogodajalca, prejemnik, višina nakazila za nakazila v EU in v tretjih državah, ki bodo tekla preko SWIFT-a.

Spomnimo, da so ZDA vse od leta...

Heise - Evropska komisija želi sprejeti sporni dogovor o posredovanju podatkov o finančnih transakcijah v panevropskem sistemu SWIFT ameriškim organom. Februarja letos so evropski poslanci zakon zavrnili, a Evropska komisija vse od takrat išče obvoz.

Tako naj bi po poročanju časnika Heise do konca junija pripravili besedilo novega sporazuma. Uskladiti morajo le še vprašanja pravnega varstva in roka hranjenja podatkov. Nemški notranji minister Thomas de Maizière je na srečanju notranjih ministrov EU v Luksemburgu povedal, da so pri pogajanjih med Washingtonom in Brusljem dosegli pomemben napredek. Svet evropskih ministrov naj bi tako do septembra sprejel odločitev in besedilo posredoval v Evropski parlament, ki bo ponovno glasoval. Ministri si prizadevajo, da bi sporazum sprejeli v najkrajšem možnem času, kar je po predvidenem časovnem načrtu oktobra.

Sporni sporazum bo ameriškim oblastem omogočil prebiranje naslednjih podatkov o vseh finančnih transakcijah po EU: ime, naslov, prejemnik...

BBC - Kot poroča BBC News, je Evropsko sodišče presodilo, da je sporazum med EU in ZDA, na podlagi akterega je Evropska Unija ZDA pošiljala podatke o letalskih potnikih nezakonit. EU je ZDA pošiljala imena in naslove letalskih potnikov ter podatke o njihovih kreditnih karticah. Letalska podjetja so ZDA morala 15 minut po vzletu letala poslati več kot 30 osebnih podatkov o posameznem letalskem potniku.

Po mnenju sodišča zaščita osebnih podatkov v ZDA ni ustrezna, zato sporazum nima ustrezne pravne osnove. Sporazumu, ki je bil uradno sklenjen zaradi boja proti terorizmu, je pred tem že nasprotoval Evropski parlament. Kljub temu, da je Evropsko sodišče sporazum razveljavilo, pa je državam članicam do 30. septembra postavilo rok v katerem lahko poiščejo ustrezno pravno osnovo za tak sporazum.

Primer je pred Evropsko sodišče prišel na pobudo Evropskega nadzornika varstva osebnih podatkov.