Slo-Tech - Švicarsko ministrstvo za pravosodje je minuli teden predstavilo rezultate študije posledicah nedovoljene uporabe avtorskih del na internetu. Marca lani jo je naročil zgornji dom parlamenta, na podlagi pritožb založnikov o "upadu dohodka" in temu sledeči "krizi ustvarjalnosti" v švicarski družbi.

Poročilo najprej ugotavlja, da znaten delež (do 1/3) 15-letnikov z interneta prenaša glasbo, filme in računalniške igre, brez da bi za to plačalo; se pravi, gre za pojav, ki je v družbi sorazmerno pogost , toleriran in celo sprejemljiv. Vse to ne glede na dejstvo, da v državi že več let potekajo pogoste in dobro izvedene medijske kampanije o nasprotnem.

Dalje, še bolj ključna je ugotovitev, da se delež razpoložljivega dohodka, ki ga Švicarji porabijo za medijske vsebine, glede na obdobje pred internetom ni zmanjšal. Ustvarjalna industrija kot celota torej ni na slabšem in dobi svoje. Kar pa se je zgodilo, je, da je prišlo do prerazporeditve tega dohodka - potrošniki naj bi vse, kar...

Slo-Tech - V Državnem zboru se je danes zgodila zelo skromno obiskana javna predstavitev mnenj o predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika (KZ) in o predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Med številnimi spremembami sta tudi dva predloga, ki ki bosta precej zaostrila protipiratski boj in povečala pooblastila policije za dostop do elektronskih komunikacijskih podatkov. Kakšne so te spremembe?

Nov kazenski zakonik in zakon o kazenskem postopku na Slo-Techu že spremljali, sledi kratko poročilo, kaj se je dogajalo v državnem zboru. Ker se hočemo izogniti napačnemu povzemanju, pripenjamo kar zvočne izseke.

Protipiratstvo:
Pravosodni minister Aleš Zalar je povedal, da določilo »z namenom prodaje« ni bilo usklajeno z zakonodajo, zato je povzročalo težave pri kazenskem pregonu ter varovanju avtorskih pravic in intelektualne lastnine. Dodal je še, da se je omenjeno določilo v slovensko zakonodajo najverjetneje prikradlo zaradi neustreznega...

Slo-Tech - Potem ko smo v Sloveniji dolga leta potihem spravljali kriminalce v zapore s pomočjo prometnih podatkov njihovih mobilnih telefonov, tako početje leta 2006 zaradi evropske direktive regulirali ter se na podlagi izjemno močnih argumentov (diski so poceni (stran 88)) takrat odločili za najdaljše po direktivi dovoljeno obdobje hrambe, država letos nadaljuje svoj pohod.

V času, ko bolj ali manj normalne evropske države ugotavljajo, da gre pri hrambi prometnih podatkov celotnega prebivalstva za nedopusten poseg v zasebnost državljanov (ki povrh vsega še ne deluje), pri nas ugotavljamo, da ukrep, ki je bil na začetku predstavljen kot ultima ratio ("Se pravi, skrajno sredstvo takrat, ko z drugimi ukrepi, s klasičnimi metodami [policija] ne more uspešno preiskovati posameznega nerešenega kaznivega dejanja."), danes pa ga policija uporablja za preiskovanje prav vseh kaznivih dejanj (približno 5 odredb dnevno za neznano število tarč na posamezni odredbi), ne zadostuje in ga je zato potrebno...

Slo-Tech - Od zadnje spremembe slovenskega kazenskega zakonika sta naokoli dve leti. Tako je skrajni čas, da se ga predela in tako uskladi s trenutnimi razmerami, saj bi drugače lahko prišlo do nezaslišanih posledic.

Ministrstvo za pravosodje tako ugotavlja,

da je predlagana sprememba potrebna zaradi neustreznega obsega kazenskopravnega varstva avtorske pravice po veljavnem besedilu 148. člena KZ-1. Avtorska dela se večinoma ne »prodajajo«, temveč se izkoriščajo s sámo njihovo uporabo: ko se reproducirajo, dajejo v najem, javno izvajajo, javno prikazujejo, radiodifuzno oddajajo, kabelsko retransmitirajo, dajejo na voljo javnosti, predelujejo itd. Prodaja pride v poštev praktično le pri materialni avtorski pravici distribuiranja. Če si na primer podjetje naloži 100 nelicenciranih računalniških programov na sto računalnikov, je kršilo pravico reproduciranja in bi po prejšnjem Kazenskem zakoniku (KZ/1994) storilo kaznivo dejanje. Ker pa to ni storilo z namenom prodaje (programov ni prodajalo...

Slo-Tech - Inštitut za intelektualno lastnino, ki ga vodi dr. Maja Bogataj je 26. aprila, na svetovni dan intelektualne lastnine razglasil najodmevnejša dogodka doma in na tujem, povezana z intelektualno lastnino.

Po mnenju Inštituta za intelektualno lastnino je doma najbolj odmevalo dejanje Janeza Janše, ki je nedovoljeno reproduciral, nedovoljeno predelal in nedovoljeno priobčil javnosti govor bivšega britanskega predsednika Tonyja Blaira, s čimer je poleg več materialnih avtorskih pravic kršil tudi moralno avtorsko pravico izvirnega avtorja. IPI opozarja, da je v skladu s slovensko zakonodajo to celo kaznivo dejanje (147. člen KZ-1 oz. 158. člen KZ) ter ob tem opozarja na nesmiselnost slovenske kazenske zakonodaje na področju preganjanja kršiteljev avtorskih pravic.

V tujini pa je po mnenju IPI najpomembnejša poravnava, ki jo je Google sklenil z avtorji in založniki v ZDA zaradi digitaliziranja knjig iz zbirk največjih svetovnih raziskovalnih in akademskih ustanov ter knjižnic, s čimer...