»

Po štirih desetletjih odobreno prvo zdravilo proti eboli

Slo-Tech - Čeprav je ebola z nami že od leta 1976, je trajalo več kot štiri desetletja, da smo dobili prva cepiva in zdravila. Medtem ko je ameriška Agencija za hrano in zdravila (FDA) lani odobrila prvo cepivo proti virusu, je šele ta teden potrdila prvo zdravilo. Koktajl monoklonskih protiteles Inmazeb (atoltivimab, maftivimab in odesivimab-ebgn) so razvili v Regeneronu, kjer so pripravili tudi eksperimentalno zdravilo proti koronavirusu. Doslej je bilo v ZDA zdravljene ebole zgolj podporno.

Gre za virus Zaire ebolavirus, ki je eden izmed štirih znanih članov družine Ebolavirus. Virus se prenaša s krvjo in drugimi telesnimi tekočinami, tudi s stikom s tkivi okuženih ljudi in živali, ter prek površin in predmetov, ki se jih dotikajo. Smrtnost je visoka, saj jih je v študiji učinkovitosti inmazeba izmed 153 bolnikov v kontrolni skupini umrlo 51 %. Med bolniki, ki so prejeli zdravilo, je smrtnost upadla na še vedno visokih 34 odstotkov - torej ne gre za čudežno tabletko. Zdravilo je...

11 komentarjev

Kaj ima prehlad s cepivom proti covidu-19

Slo-Tech - Trenutno poteka razvoj skoraj dvesto različnih cepiv proti covidu-19, ki uporabljajo zelo različne pristope. Cepiva v glavnem delimo v štiri velike skupine: oslabljene in inaktivirane viruse, rekombinantne virusne proteine, RNK/DNK viruse, dostavo z adenovirusi. Končni cilj je v vseh primerih enak, to je sprožiti odziv pridobljenega imunskega sistema, ki ustvari protitelesa proti virusu. Protitelesa so posebni človeški proteini, običajno v obliki Y (a obstaja jih več), ki se močno in specifično vežejo na določen del virusa (antigen). Ta ob kasnejši okužbi prepoznajo antigen in ga z vezavo nanj deaktivirajo.

Oslabljeni virusi so živi, a so zaradi obdelave šibkejši, kar je najnevarnejši način izdelave cepiv in se razen v redkih primerih (npr. cepivo proti otroški paralizi za nerazviti svet, kjer ni možno zagotoviti medicinskega cepljenja celotne otroške populacije) ne uporablja več. Inaktivirani virusi pa so že varnejši, saj ne morejo povzročiti bolezni. V obeh primerih pride telo v...

39 komentarjev

Covida-19 najverjetneje ne moremo dobiti dvakrat (tako hitro)

Slo-Tech - Vsake toliko časa se zlasti po internetu razširijo anektodična poročila o posameznikih, ki so dobili covid-19 kmalu zatem, ko so ozdraveli, pri čemer so nekatere zabeljene še s trditvami, da je potek bolezni vdrugo težji, hujši, daljši. Pred skoraj pol leta, ko je bil virus od Evrope še precej oddaljen, hkrati pa smo o njem vedeli manj, je bil konsenz, da ponovna okužba v kratkem času ni možna in da gre za ostanke virusa. Pol leta pozneje se mnenje večine strokovnjakov ni spremenilo, piše The New York Times, a hudič se skriva v detajlih.

Vprašanje, ali smo po premagani bolezni imuni na ponovno okužbo in kako dolgo ta imunost traja, ni pomembno le za posameznika, temveč ima vpliv tudi na epidemiološki boj proti bolezni. Če namreč lahko kmalu zbolimo ponovno, potem čredne imunosti ni možnost doseči, kar slika distopično prihodnost sveta s trajno navzočim covidom-19. Če pa po drugi strani imunost traja dlje časa, najraje več let, je čredno imunost možno doseči z okužbo velikega dela...

16 komentarjev

Ljudje imamo očitno skrivnostne imunske celice, ki napadajo mnoge vrste raka

vir: BBC
Slo-Tech - Britanski raziskovalci so naleteli na doslej še neznane vrste človeških imunskih celic, ki v in vitro okoljih učinkovito napadajo ter uničujejo različne vrste rakavih celic. Toda mehanizem njihovega delovanja nam zaenkrat ostaja neznan, zato še ni jasno, ali jih bo mogoče kmalu uporabiti za zdravljenje.

Krepitev in usmerjanje človekovega imunskega sistema, da se lahko sam loti malignih tvorb, je najnovejša praksa v boju proti raku in je poskrbela tudi za predlansko Nobelovo nagrado v medicini. Postopki vključujejo gensko modificiranje limfocitov tipa T, da so sposobni prepoznati rakave celice in se nadnje usmeriti. Toda sodeč po presenetljivem odkritju znanstvenikov z Univerze v Cardiffu imamo ljudje že po naravi v sebi imunske celice, ki prepoznajo in uničujejo tumorje - in to takšne zelo različnih vrst. Uspeh je objavljen v Nature Immunology.

Raziskovalci so pričeli z obravnavanjem odziva limfocitov na prisotnost rakavih celic - tako, da so opazovali njihovo množenje, kar...

27 komentarjev

Vse očitnejša vloga bakterijske mikroflore pri avtizmu, diabetesu in drugih boleznih

vir: Nature
Slo-Tech - Serija objav v revijah Cell in Nature dodaja nova spoznanja o vplivu ekosistema mikroorganizmov v človeškem telesu na pojavnost množice obolenj in motenj, kot so avtizem, kronična vnetna črevesna bolezen, sladkorna bolezen in prezgodnja rojstva. V odmevnem eksperimentu so ameriški raziskovalci s presajanjem blata iz avtističnih otrok v miši pri slednjih sprožili simptome avtizma.

Svojčas smo na bakterije, viruse in glive v našem telesu gledali kot na škodljivce, ki se jih je treba kar se da temeljito znebiti, če nočemo, da nas spravijo pod rušo. Danes je stališče medicine precej drugačno, saj smo dognali, da je veliko teh mikroorganizmov ne le koristnih, temveč je njihova prisotnost za življenje kratkomalo obvezna....

36 komentarjev

Nobelova nagrada za medicino 2018

Nobelove nagrade - Začel se je oktober, ko na Švedskem razglasijo prejemnike letošnjih Nobelovih nagrad. Letošnjo nagrado za medicino ali fiziologijo bosta prejela ameriški imunolog James P. Allison in japonski imunolog Tasuku Honjo, ki sta odkrila terapijo zdravljenja raka z negativno imunoregulacijo. Allison se je rodil v Teksasu in doktoriral na univerzi v Austinu. Večji del svoje raziskovalne poti je opravil na Berkeleyu, povezan pa je bil tudi s številnimi drugimi inštituti. Honjo se je rodil v Kjotu, kjer je tudi doktoriral. Krajši čas je raziskoval v ZDA,...

2 komentarja

Nobelova nagrada za medicino 2017

Slo-Tech - Kot je v navadi, oktobra izvemo, kdo bo prejel letošnje Nobelove nagrade. Začelo se je z nagrado za medicino, katere prejemnike so danes oznanili v Stockholmu. Nobelov odbor pri Karolinska Institutet se je odločil, da jo prejmejo ameriški genetiki Jeffrey C. Hall, Michael Rosbash in Michael W. Young za odkritje molekularnih mehanizmov, ki uravnavajo bioritem oziroma notranjo biološko uro. Njihova odkritja pomagajo pojasniti, kako živa bitja prilagajajo svoj biološki ritem 24-urnemu ciklu dan-noč.

Ker se Zemlja okrog svoje osi zavrti v 24 urah, od česar je v povprečju slaba polovica teme, dobra polovica...

15 komentarjev

Nobelova nagrada za medicino 2016

Nobelove nagrade - Začel se je Nobelov teden, ko bodo na Švedskem vsak dan razglasili, kdo prejme posamezno Nobelovo nagrado. Danes so s Karolinska Instituteta v Stockholmu sporočili, da Nobelovo nagrado za medicino 2016 prejme japonski zdravnik Yoshinori Ohsumi za odkritja mehanizma avtofagije. Na ta način celice reciklirajo svoje sestavne dele.

Znanstveniki so že v 50. letih minulega stoletja opazili, da so v celicah posebni organeli, v...

3 komentarji

Nobelova nagrada 2015 za medicino za boj proti parazitom

Slo-Tech - Znani so prejemniki prve letošnje Nobelove nagrade. Nobelova skupščina pri Inštitutu Karolinska je sporočila, da Nobelovo nagrado za medicino prejmejo irski biokemik William C. Campbell in japonski mikrobiolog Satoši Omoru za odkritja, povezana z novimi načini zdravljenja okužb z zajedavci iz debla nematod, ter kitajska kemičarka Joujou Tu za odkritje novih načinov zdravljenja malarije. S podelitvijo letošnje nagrade Nobelova skupščina pripoznava pomembnost boja proti zajedavcem, ki so tisočletja predstavljali velik problem za človeštvo in povzročali nepotrebno trpljenje. Ker zaradi geografske lege in pomanjkljive higiene prizadevajo zlasti revne države sveta, so bolezni še vedno daleč od izkoreninjenja, zato je boj...

5 komentarjev

Nobelova nagrada za medicino 2013

Nobelove nagrade - Švedska kraljeva akademija znanosti je za uvod v teden razglasitev prejemnikov Nobelovih nagrad danes razkrila prejemnike Nobelove nagrade za medicino. Letos jo prejmejo ameriški biokemik James Rothman, ameriški biolog Randy Schekman in nemški biokemik Thumas Südhof za odkritja na področju regulacije in organizacije transportnega sistema v celicah.

V celici namreč poteka vrsta biokemijskih procesov, ki razgrajujejo molekule in gradijo druge molekule, hkrati pa morajo v celico vstopati tudi nekatere molekule iz okolja (hranila, signalne molekule), druge pa morajo iz celice tja odpotovati (izločanje hormonov, nevtrotransmiterjev, encimov). Za brezhibno delovanje je nujno potreben organiziran transportni sistem, ki...

4 komentarji

Nobelova nagrada za medicino 2012

John Gurdon in Shinya Yamanaka

Slo-Tech - Začel se je teden razglasitev prejemnikov Nobelovih nagrad in tradicionalno je prva Nobelova nagrada za medicino. Letošnjo nagrado prejmeta britanski biolog John B. Gurdon in japonski zdravnik Shinya Yamanaka za odkritje, da lahko diferencirane somatske celice spremenimo nazaj v pluripotentne matične celice, je danes objavila Švedska kraljeva akademija znanosti.

Doslej je namreč veljalo, da se lahko v katerokoli celico našega organizma razvijejo le pluripotentne matične celice; ko pa dozorijo, to sposobnost izgubijo. Gurdon in Yamanaka sta ločeno pokazala, da to ne drži. Tudi zrele celice se lahko pod ustreznimi pogoji spremenijo nazaj v matične celice, ki se potem morejo diferencirati v celice poljubnega tkiva.

...

9 komentarjev

Napredek v boju proti HIV-u

HIV napda celico (umetno obarvanje)

Slo-Tech - Raziskovalci z UCLA so dosegli pomemben mejnik v iskanju zdravila proti HIV-u, ki se raziskovalcem izmika že polna tri desetletja. V praksi so demonstrirali, da lahko z gensko modifikacijo matičnih krvotvornih celic vzgojimo celice imunskega sistema, ki so namenjene uničenju HIV-a in tako znatno okrepimo imunski odgovor na okužbo s HIV-om. Za zdaj sicer v - miših.

Mnogokrat beremo, da je HIV oziroma njegova posledica AIDS neozdravljiv, ker ga imunski sistem ne zazna in zato lahko neovirano počne škodo po telesu. To ne drži. V akutnem stadiju bolezni, ki nastopi šele nekaj tednov po okužbi (zato so tudi testi okuženosti v prvih tednih po izpostavljenosti lažno negativni!), se v telesu izvede obsežen odgovor, v katerem se...

83 komentarjev

Zakaj so virusi uporabni: zdravljenje raka, genska terapija, biotehnologija, industrija

Adenovirus

Slo-Tech - Rak, ki ga nekateri primerjajo s kugo modernega časa, je pravzaprav oznaka za ogromno množico različnih obolenj, ki jih združuje ena skupna lastnost. Zaradi različnih razlogov se v določenem tipu celic v telesu zgodi mutacija, zaradi katere celice prenehajo opravljati svojo funkcijo in se začnejo nenadzorovano deliti. Na ta način porabljajo energijo in hranilne snovi v telesu in izrivajo zdrave celice, zaradi česar je nezdravljena bolezen smrtna. Vzroki za mutacije so nadvse različni, prav tako pa so različne metode zdravljenje. Klasične metode so kirurška odstranitev malignega tkiva, njegovo obsevanje in kemoterapija. V vseh primerih poizkušamo iz telesa odstraniti ali ubiti rakave celice, pri čemer se kolateralni škodi na zdravih celicah ne moremo izogniti; stranski...

11 komentarjev

Nobelova nagrada za medicino 2011

Slo-Tech - Prvi teden v oktobru je tradicionalno namenjen Nobelovim nagradam in tudi letos je tako. Začne se z Nobelovo nagrado za medicino, katere prejemnike je danes ob 11.30 uri v Stockholmu objavila Švedska kraljeva akademija znanosti. Letošnjo nagrado za dosežke na področju medicine prejmejo Bruce Beutler (ZDA), Jules Hoffmann (Luksemburg) in Ralph Steinman (Kanada) za delo na področju imunologije.

Bruce Beutler in Jules Hoffmann...

10 komentarjev

Zdravljenje raka s pomočjo genetsko spremenjenih bakterij

Slo-Tech - O ideji, da bi bilo mogoče viruse ali bakterije uporabljati za tarčno dostavo zdravil in s tem za zdravljenje različnih bolezni, se razmišlja že nekaj časa. Eden prvih poskusov na to temo je primer iz leta 1860 kjer so v Avstriji pacienta z rakavim obolenjem izpostavili bakterijski okužbi. Tumor se je močno skrčil in skoraj izginil, vendar je pacient kasneje umrl zaradi okužbe.

Nov korak v smeri uporabe bakterij za zdravljenje raka pa so naredili raziskovalci Masonic Cancer Clinic iz Univerze v Minnesoti, ki s pomočjo gensko spremenjenih bakterij salmonele razvijajo zdravilo proti raku.

Bakterije so gensko spremenili tako, da proizvajajo imunski spodbujevalec hormon interlevkin 2, ki spodbudi imunski odziv telesa v borbi proti tumorjem. Znano je, da salmonele lahko prodirajo v celice gostitelja, predhodne raziskave pa so celo pokazale, da salmonele zelo rade rastejo zlasti v rakavih celicah. Na ta način je mogoče interlevkin 2 prenesti v samo rakavo celico, s čimer je celica...

11 komentarjev

Nobelova nagrada za medicino 2010

Slo-Tech - Danes točno ob 11.30 uri po srednjeevropskem poletnem času je Švedska kraljeva akademija znanosti objavila prejemnika letošnje Nobelove nagrade za medicino. Za svoj doprinos k znanosti na področju fiziologije ali medicine je nagrado prejel britanski znanstvenik Robert Edwards za svoje delo na področju in vitro oploditve.

In vitro oploditev je postopek, pri katerem več jajčec oplodijo s spermo darovalca zunaj telesa, nato pa...

21 komentarjev

Začetek preiskušanja cepiva proti kožnemu raku

Slo-Tech - Kot poroča Daily Mail, bodo v Veliki Britaniji junija letos pričeli klinično preizkušati cepivo, za katerega upajo, da bo lahko pomagalo zdraviti ali celo ozdravilo eno najnevarnejših oblik kožnega raka - maligni melanom. Nekateri celo upajo, da naj bi cepivo to vrsto raka celo pomagalo preprečevati, morda pa bi se pristop dalo uporabiti tudi pri zdravljenju drugih oblik raka. Linda Durrant iz oddelka klinične onkologije na University of Nottingham pravi, da cepivo lahko izsledi in uniči tumor brez škode za nerakaste celice v bližini.

Podjetje Scancell je namreč razvilo cepivo SCIB1, ki vsebuje DNA in fragmente tumorja, kar omogoči ciljan napad na imunske celice, ki povzročajo melanom. Raziskovalna skupina je sicer podobna cepiva razvila že pred tem, vendar niso bila uspešna, saj so stimulirala imunski sistem celotnega telesa in ne le tistega dela, ki napada rakave celice. Tokrat raziskovalci upajo v večjo uspešnost. Če bodo klinične raziskave uspešne, lahko novo zdravilo...

11 komentarjev

Znani Nobelovi nagrajenci za medicino in fiziko

Kromosomi s telomerami v belem

Nobelov sklad - Švedska kraljeva akademija znanosti ta teden objavlja letošnje dobitnike Nobelovih nagrad. V ponedeljek so razkrili dobitnike nagrade za medicino, ki gre v roke treh ameriških znanstvenikov, katerih delo je pripomoglo k razumevanju, kako telomere in encim telomeraza ščitijo kromose. V torek pa je sledila za naše strokovno področje pomembnejša razglasitev, saj smo izvedeli, kdo prejme Nobelove nagrado za fiziko. To prejmejo Willard S. Boyle in George E. Smith (vsak četrtino) za iznajdbo CCD-senzorja in Charles K. Kao (polovico) za pomembna odkritja na področju prenosa svetlobe v optičnih vlaknih.

Telomere so deli DNK na koncu kromosomov, ki jih ščitijo pred škodljivimi...

6 komentarjev

Odkrita ranljivost smrtonosnega virusa Ebole

Novoodkrita struktura proteina, glavnega orožja virusa Ebole za vstop v celico. Vir: SciAm.

vir: Scientific American
Scientific American - Ebola je smrtonosna bolezen, za katero do sedaj še ni znanega zdravila. Odkrita je bila leta 1976 v zahodnem Sudanu in vzhodnem delu Konga, do danes pa se je pojavilo kar nekaj izbruhov te bolezni z številnimi smrtnimi žrtvami. Rezervoar virusa je neznan. Edino, kar vemo je to, da se nahaja v deževnem pragozdu. Bolezen se prenaša s telesnimi tekočinami okuženega človeka in povzroča smrt zaradi nekontroliranih notranjih in zunanjih krvavitev, odpovedi jeter in ledvic ter dehidracije zaradi bruhanja in driske.

Virus ebole je najsmrtonosnejši znani virus, saj lahko umori do 90% okuženih...

34 komentarjev