Slo-Tech - V torek dopoldne je velik del internet šepal, saj so motnje pri dostopu do določenih strani pojavljale po celem svetu. Na prvi pogled ni bilo nobenega geografskega, tematskega ali kakršnegakoli drugega vzorca, ki bi pojasnil, zakaj Reddit, Spotify ali Wired marsikod niso bili dostopni. Razlog se je skrival v podjetju Fastly, ki upravlja distribucijsko omrežje (content delivery network, CDN). Čeprav povprečen uporabnik interneta za Fastly še ni slišal, gre za enega v veliki trojici CDN-jev skupaj s Cloudflare in Akamai. In se spotaknejo ti, internet pade.

Podatki in vsebine, do katerih želimo priti, niso v kakšnem ezoteričnem oblaku, temveč na strežnikih ponudnika storitev. Ker so odjemalci, ki bi jih želeli videti, razporejeni po celem svetu, je smiselno tudi vsebino gostiti na več fizičnih strežnikih po celem svetu, tako da se Evropejcem vsebina ne pretaka vsakokrat iz ZDA. CDN-ji delujejo kot sloj na internetu, in sicer nudijo gostovanje vsebin, ki so tako bližje končnim...

Techdirt - Poljska vlada je konec maja napovedala, da bodo pred Sodiščem Evropske unije spodbijali razvpito direktivo o avtorskih pravicah, ki je bila sprejeta dober mesec dni prej. Zdaj je iz objave sodišča postalo jasno, da so Poljaki držali besedo, saj s tožbo poskušajo doseči razveljavitev določb 13. in 17. člen, ki govorita o vzpostavitvi samodejnih filtrov, ki naj bi prestrezali avtorsko zaščitene vsebine. Po mnenju poljske vlade gre za kršitev pravice do...

Slo-Tech - Potem, ko je večina podjetij preživela pestro GDPR pomlad, se zdaj v EU obeta še ena korenita reforma. Na muhi je namreč avtorsko pravo. Z novo direktivo, ki bo nadomestila tisto iz leta 2001, naj bi zaščitili vse ustvarjalce, ne le velike založniške hiše, tudi posameznike. Obenem pa je direktiva še en korak k vzpostavitvi enotnega digitalnega trga. Ampak, vedno od nekje pride ta "ampak".

Namreč, novost, če bo direktiva seveda sprejeta, bo namesto nadgradnje starih pravil, ostro zarezala v nekatere pravice, ki smo jih uporabniki vajeni že od samih začetkov spleta. Najbolj sporna sta 11. in 13. člen. Pa si ju poglejmo:

11. člen vzpostavlja novo pravico založnikov, da začno zaračunavati objavo tudi samo odlomkov svojih novic oziroma t. i. news snippets. Podobni zakonodaji sta v preteklosti že sprejeli...

Sodbe ECHR - Evropsko sodišče za človekove pravice v Strassbourgu je včeraj precej pričakovano razsodilo, da evropska konvencija o človekovih pravicah oz. njen člen o svobodi izražanja medijem ne zagotavlja imunitete pred odgovornostjo za uporabniške vsebine (komentarje) na njihovih spletnih straneh.

Sodba kot taka dokazuje pomembnost ureditve varnega pristana v Evropski uniji (kot je v Sloveniji implementiran skozi ZEPT), saj pravi, da glede na splošne predpise ponudniki spletnih storitev lahko odgovarjajo za uporabniške vsebine (oz. da ni v nasprotju s pravico do svobode izražanja iz EKČP, če). Kaže tudi, da je za stranke v postopku zelo pomembno na katero sodišče se osredotočijo. Zakaj točno se je Delfi v tem primeru odpravil v Strassbourg...

Slo-Tech - Skupina poslancev v newyorški državni legislaturi je predlagala Zakon o zaščiti na internetu, ki bi vse v New Yorku gostovane spletne časopise, bloge in druga spletišča obvezal k odpravi anonimnega komentiranja. Vsak komentar bi moral biti opremljen s podpisom, tiste brez pa bi bilo treba umakniti, morda sicer potem, ko se komentatorje pozove k podpisu s pravim imenom.

Republikanski poslanec Jim Conte, eden od sponzorjev predloga, pravi, da bi ukrep pomembno omejil sicer vse preveč pogoste "zlonamerne in v ničemer utemeljene politične napade", cyberbullyje pa "prisilil k razkritju svoje identitete". Širše gledano bi "poskrbeli za nekaj nujno potrebne odgovornosti v tej internetni dobi", še dodaja njegov strankarski kolega O'Mara.

Takšen zakonski predlog je sicer...

Slo-Tech - V začetku meseca smo pisali o poročilu posebnega poročevalca OZN Franka La Rue o podpori in zaščiti pravice do svobode mišljenja in izražanja, v katerem je pošteno okrcal zlasti Francijo in Veliko Britanijo posredi njune three strikes zakonodaje za odklop interneta vztrajnim kršiteljem avtorskih pravic. Nadaljevanje te zgodbe je govor z naslovom Svoboda izražanja na Internetu, ki ga je pred Svetom OZN za človekove pravice podal Carl Bildt, norveški zunanji minister, njegovemu mnenju pa se je pridružilo skupaj 40 držav. V govoru je poudaril, da morajo biti vse pravice, ki smo jih deležni v...

Ars Technica - Posebni poročevalec Združenih narodov Frank La Rue je pripravil Poročilo o podpori in zaščiti pravice do svobode mišljenja in izražanja, v katerem se je posvetil predvsem omejitvam na internetu. Čeprav bi pričakovali, da svobodo izražanja na internetu ovirajo bližnjevzhodne države in Kitajska, je La Rue pošteno okrcal tudi razviti Zahod. Izpostavil je predvsem Francijo in Veliko Britanijo.

La Rue ugotavlja, da je svoboda izražanja omejena v državah na vseh koncih sveta. Na Kitajskem filtrirajo promet in cenzurirajo iskanje besed, kot sta "demokracija" in "človekove pravice", medtem ko na Bližnjem vzhodu ob protestih ukinejo dostop do interneta (Egipt, Sirija). Posebej problematično je zapiranje blogerjev zaradi izražanja svojih pogledov, kar intenzivno...

Slo-Tech - Kot smo že poročali, je v začetku tedna nemško ustavno sodišče nemški zakon o obvezni hrambi prometnih podatkov zaradi kršitve pravice do zasebnosti razveljavilo, hkrati pa tudi odredilo, da je potrebno vse shranjene prometne podatke nemudoma izbrisati.

Nemško ustavno sodišče je tako odločilo na podlagi pritožbe več kot 34.000 nemških državljanov (med drugim tudi pravosodne ministrice Sabine Leutheusser-Schnarrenberger), združenih v civilno iniciativo z imenom Delovna skupina o hrambi prometnih podatkov.

Po mnenju sodišča namreč nemški zakon o obvezni hrambi prometnih podatkov ne vsebuje ustreznih mehanizmov za preprečevanje neupravičenih posegov v zasebnost in je v neskladju tako z nemško ustavo, kot tudi z 8. in 10. členom Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki zagotavljata pravico do zasebnosti in svobodo izražanja. Pomenljiva pa je tudi izjava predsednika nemškega ustavnega sodišča, Hansa-Jürgena Papierja, ki je dejal, da bi hramba prometnih podatkov lahko "povzročila...

Ars Technica - Kontroverzni francoski zakon o nadzoru interneta, ki se v žargonu imenuje kar HADOPI, in uvaja prisilno izključitev uporabnikov z interneta kar po diskreciji ponudnikov dostopa do interneta po treh kršitvah in blokiranje spornih strani, je letos junija padel. Prvikrat se je spotaknil že aprila, ko ga presenetljivo ni potrdil spodnji dom francoskega parlamenta. Ko so ga po velikonočnih praznikih vendarle uspeli potrditi v obeh domovih, ga je junija zavrnil ustavni svet (Conseil constitutionnel) zaradi omejevanja svobode izražanja ter zaradi kršitve domneve nedolžnosti.

Zgodba te dni dobiva nadaljevanje. Včeraj so namreč v spodnjem domu z 285 glasovi za in 225 proti sprejeli osnutek popravljene verzije (HADOPI 2), ki odgovarja na očitke ustavnega sveta. Nova revizija predvideva sodniški odlok o izklopu interneta uporabnikom, ki pa na zaslišanju sploh ne bo potreboval osumljenega uporabnika. HADOPI 2 prav tako od uporabnikov terja, da svoje dostopne točke do spleta zavarujejo, tako...

Slo-Tech - Zloglasni francoski HADOPI, zakon, po katerem naj bi ponudniki interneta kršilce avtorskih pravic po treh prekrških oziroma opominih izključili iz interneta, uvedlo pa bi se tudi blokiranje tim. spornih strani, je danes doživel dokončni udarec.

Zakon oziroma njegov sankcijski del je namreč zavrnil francoski ustavni svet (Conseil constitutionnel) in sicer zaradi omejevanja svobode izražanja ter zaradi kršitve domneve nedolžnosti. Po mnenju ustavnega sveta namreč lahko sankcijo odklopa iz interneta izreče le sodišče, ne pa ponudniki dostopa do interneta oziroma neka vladna agencija.



Zakon je najprej 9. aprila letos zavrnil spodnji dom francoskega parlamenta,...