Slo-Tech - Evropski patentni urad (EPO) je zavrnil dve patentni prijavi, v katerih je bila kot izumitelj navedena umetna inteligenca. Patenta EP18275163 in EP18275174 ne boste podeljena, ker nimata človeškega izumitelja, so sporočili iz Münchna. EPO je 25. novembra poslušal ustne argumente prijavitelja in nato odločil, da brez človeškega izumitelja patentna zaščitena ne obstaja.

Izumitelj v teh dveh patentih je bila umetna inteligenca DABUS, ki jo prijavitelj označuje kot vrsto povezovalne umetne inteligence. Prva patentna prijava je imela naslov posodica za hrano (food container), druga pa naprave in metode za pridobivanje večje pozornosti (devices and methods for attracting enhanced attention). Patentni prijavi je oktobra in novembra 2018 vložil Stephen Thaler iz ZDA. Thaler je izvršni direktor podjetja Imagination Engines iz Missourija, ki je razvilo DABUS. V podjetju so prepričani, da bi se morala zakonodaja prilagoditi tehnološkemu razvoju, ki nam je prinesel umetno inteligenco. V EPO...

Techdirt - O patentih smo v zadnjih letih veliko pisali, predvsem o njihovih smiselnosti na določenih področjih (npr. programska oprema, poslovne metode) in škodi (tožbah, visokih licenčninah, pravni negotovosti), ki jo povzroča trenutno široko oz. maksimalistično tolmačenje patentabilne materije. A vedno je bilo precej jasno, da je ideja za njimi v nagrajevanju izumiteljev za širjenje ravni tehničnega napredka, skozi objavo patentne vloge. Tako so korist od izuma imele tudi druge organizacije in posledično širša družba, bodisi že med trajanjem patenta (preko licenciranja) bodisi po poteku trajanja, ko je izum postal javna last.

A kot kaže, določene interesne skupine pridno delajo na tem, da bi patentne vloge ostale čim dlje skrite (tajne) pred očmi konkurence in javnosti. Ameriški...

Ars Technica - Glasni protesti spletne skupnosti, v katerih je v sredo z enodnevno zatemnitvijo angleške verzije najvidneje sodelovala Wikipedija, so nekoliko presenetljivo dosegli rezultate. Res da so zagovorniki nove rigoroze protipiratske zakonodaje, ki uvaja domala fašistične ukrepe, ki posegajo tudi v polje svobode izražanja, proteste označili kot neodgovorne, a so bili protesti uspešni. Kontroverzna zakonska osnutka SOPA in PROTECT IP, ki sta bila v postopku obravnave in sprejetja v ZDA, sta namreč za nedoločen umaknjena iz procedure za sprejetje.

Vodja demokratov v Senatu Harry Reid je kar prek Twitterja čivknil, da se je zaradi nedavnih protestov odločil odpovedati za torek napovedano glasovanje o zakonu PROTECT IP (PIPA). Poudaril je, da ni nobenega razloga, da se...

Slo-Tech - Novozelandska vlada je leta 2000 začela revizijo patentnega zakona (1953), z namenom prilagoditve družbenim in tehnoloških spremembam v zadnjih 50 letih. Zadnje še odprto vprašanje je zadevalo patentiranje računalniških programov (ti. softwerski patenti) in na tej fronti je njihov parlament lani tega časa sprejel še kako dobrodošlo odločitev, da računalniških programov ni mogoče patentirati. Vse to se je zgodilo kljub ostremu nasprotovanju mednarodnih konzorcijev.

Istočasno so v spremenjeni zakon zapisali, da je izume, ki zgolj vključujejo (embed) računalniške programe, načeloma še vedno mogoče patentirati. Da se te ti. "z računalnikom izvedene izume" (Computer-implemented inventions aka CII) ne bi uporabilo kot stranska...

Slashdot - Zgorni dom ameriškega Kongresa je ta torek zvečer s 95 glasovi za in 5 proti potrdil potrdil America Invents Act. Zakon sicer ne spreminja substance patentne zakonodaje (kaj je mogoče patentirati), vseeno pa v pomembni meri modernizira patentni postopek in delovanje Zvezne patentne pisarne (PTO). Tej namreč že nekaj let primanjkuje denarja za nove kadre, posledično pa so pridelali zaostanek 700 tisoč patentnih vlog, pri čemer od vloge do patentna v povprečju mine tri in pol leta (oz sedem, če se kdo pritoži).

Patentni pisarni naj bi bilo zdaj lažje ugotavljati zaporedje izumov. Odslej bo štel datum vložitve patentne prijave (first-to-file system) in ne več datum dejanskega izuma, kajti slednjega je pogosto težko in drago ugotoviti. Ta...

Groklaw - Programski patenti so najverjetneje dobili hud udarec. Zgodilo se je sicer že pred tremi meseci, a je bila novica nekako prezrta.

30. oktobra 2008 je bil v ZDA zaključen sodni proces In re Bilski, kjer je Zvezno prizivno sodišče (ki rešuje vse pritožbe v patentnih zadevah v ZDA) odločilo, da metode in druge neoprijemljive stvari ne morejo biti več kar tako patentirane, temveč da morajo patenti njuno izpolnjevati t.i. kriterij naprave ali transformacije, torej da mora biti ključen del patenta dejanska namenska naprava in/ali fizična transformacija. Čeprav patentna vloga, ki je bila predmet procesa, nima neposredne zveze s programsko opremo (gre za vlogo za patentiranje poslovne metode), proces predstavlja precedens, ki bo imel po pričakovanjih močan vpliv tudi na področje programskih patentov - ker računalnik pač ni namenska, ampak splošna naprava.

Znano je, da je bila ravno patentna zakonodaja v ZDA do nedavnega tista, ki je dovoljevala patentiranje praktično vsega, kar si lahko...

out-law.com - Ameriški patentni urad je po pritisku skupine Public Patent Foundation (PPF) sprejel preliminarno odločitev, da je Microsoftov patent datotečnega sistema FAT neveljaven. Patent je bil Microsoftu podeljen leta 1996, lanskega decembra pa so v Microsoftu objavili, da ga bodo vključili v svojo politiko licenciranja. Novoustanovljeni PPF je aprila letos naslovil zahtevo na patentni urad, da patent prekliče, z utemeljitvijo, da je bil patent že prej v javni uporabi. Microsoft ima sedaj možnost pritožbe preden patentni urad poda končno odločitev; če bo ta negativna, mu še vedno preostane pritožba na ameriško vrhovno sodišče. Več o tem.

Slo-Tech - Na spletnih straneh Državnega zbora se nahaja Konvencija o podeljevanju evropskih patentov (Evropska patentna konvencija), ki jo je Slovenija ratificirala 9. julija 2002. Konvencija pravi, da je naloga Evropske patentne organizacije podeljevanje evropskih patentov, to nalogo pa opravlja Evropski patentni urad pod nadzorstvom upravnega sveta. 37. in 38. člen določata financiranje organizacije.
37. člen pravi, da se odhodki organizacije med drugim pokrivajo iz lastnih virov ter iz plačil držav pogodbenic glede na pristojbine za podaljšanje veljavnosti evropskih patentov, pobrane v teh državah.
38. člen določa kaj so lastni viri oganizacije: "Lastni viri Organizacije so prihodki od pristojbin, določenih v tej konvenciji, in tudi vsi prejemki ne glede na njihovo vrsto.".
Nadalje 3. odstavek 40. člena, ki govori o posebnih finančnih prispevkih pravi, da le se le-ti za posamezno državo "določijo na podlagi števila patentnih prijav, vloženih v predzadnjem letu pred začetkom veljavnosti...

Slo-Tech - DELO je 21. maja 2004 na strani 19 objavilo intervju z dr. Bogdanom Pretnarjem iz Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO), ki je bil v preteklosti tudi vodja slovenskega Urada za intelektualno lastnino. Intervju je zanimiv, ker po mojem mnenju kaže na način razmišljanja patentnih uradnikov in velikega dela politike. Seveda je treba včasih brati tudi med vrsticami.

Naslov intervjuja je "Patentno varstvo ni samo za velike" in je zapisan v navednicah, iz česar gre sklepati, da gre za Pretnarjevo izjavo. A v nadaljevanju glede varstva izuma s patentom Pretnar pravi, da je patentiranje...