Slo-Tech - Devetnajst let po zgodovinskem dvoboju med IBM-ovim računalnikom Deep Blue in svetovnim prvakom v šahu Garyju Kasparovu smo dočakali še enako veličasten trenutek v goju, ki je z vidika razvoja umetne inteligence še pomembnejši. Googlov računalnik AlphaGo je premagal svetovnega prvaka v goju Leeja Sedola s skupnim rezultatom 4:1, s čimer se bo go premaknil iz elitne skupine iger oziroma opravil, v katerih so ljudje boljši od računalnika. AlphaGo je tako postal tudi prvi računalnik, ki je dobil najvišji naziv v goju - velemojster v 9. dnevu.

Starodavna kitajska igra je pomembna zato, ker je število vseh možnih pozicij na plošči tako ogromno, da ga ne moremo niti zapisati, pa če tudi bi porabili vse atome tega vesolja, kaj šele jih preračunati....

Slo-Tech - Morda se res ne sliši tako tendenciozno kot pristanek na Luni, a te dni lahko vsak dan ob 5.00 spremljamo, kako se piše zgodovina, ko Googlova umetna inteligenca premaguje najboljšega igralca goja. AlphaGo je tudi danes igral izvrstno in dobil tudi drugo igro proti Leeju Sedolu.

Včerajšnjo igro je AlphaGo dobil tudi zaradi nekaj napak oziroma slabše odigranih potez, kjer bi se Lee Sedol moral odzvati bolje. Na začetku igre je bil v boljšem položaju, v zadnjih 20 minutah pa je zapravil obetaven položaj in moral igro predati. Danes že od samega začetka ni bilo dvoma o zmagovalcu, saj je imel AlphaGo igro ves čas pod nadzorom. Lee je po igri povedal, da ni imel niti enkrat občutka, da bi bil v prednosti in da je osupel nad igro...

Slo-Tech - Starodavna kitajska igra go je po številu možnih postavitev in potez bistveno kompleksnejša od šaha (Deep Blue je Garyja Kasparova matiral že leta 1997), zato je do nedavnega veljala za eno zadnjih trdnjav, kjer so ljudje še boljši od računalnikov. Zdi se, da nič več, saj je danes zjutraj po našem času Googlova umetna inteligenca premagala drugega najboljšega igralca goja vseh časov, Leeja Sedola. To je bila sicer šele prva partija od načrtovanih petih, zato je mogoč tudi drugačen končni rezultat.

Tekma se je odvijala v hotelu v Južni Koreji, kjer se je velemojster Lee Sedol pomeril s programom AlphaGo, ki ga je razvilo londonsko podjetje DeepMind. To podjetje je kupil Google in sedaj pod njegovim okriljem razvijajo umetno inteligenco....

Slo-Tech - Med problemi, ki jih rešujejo računalniki, ima šah posebno mesto. Klasična igra, ki v trenutni obliki vztraja že več kot 500 let, je skozi zgodovino navdihovala številne učenjake, v modernejši dobi pa je bila eden izmed osnovnih testov za merjenje razvoja računalnikov. Ko je leta 1997 IBM-ov Deep Blue premagal tedanjega svetovnega prvaka velemojstra Garryja Kasparova, je bilo šahovske romantika konec. Čeprav je možnih partij več kot atomov v vesolju in jih je nemogoče preiskati, so računalniki s pametnimi hevrističnimi pravili premagali človeka.

A vseeno je zanimiva računalniška analiza odigranih iger med ljudmi. Čeprav psihofizične sposobnosti ljudi v zadnjih 500 letih biološko niso napredovale, se znanje o šahu in strategije razraščajo. José Raúl Capablanca...

Heise - Pred desetletji so šahovski velemojstri trdili, da računalnik ne bo nikoli premagal človeka v šahu. Bilo naj bi enostavno preveč možnosti, da bi se dale vse natančno preračunati, zato naj bi imel človek intuitivno prednost. Leta 1996 je računalnik prvikrat premagal aktualnega svetovnega prvaka v kakšnih partiji, čeprav je Garry Kasparov v skupnem seštevku premagal Deep Blue s 4-2. Leta 1997 je izboljšani Deep Blue premagal Kasparova s 3½-2½. Od takrat so računalniki vsaj tako dobri šahisti kakor ljudje.

Za trši oreh pa se je izkazala azijska igra go. Čeprav so njena pravila enostavnejša od šahovskih, je za prvo potezo 361 možnosti in za vsako naslednjo ena manj. Najboljši...

Ars Technica - Včasih je imelo dostop do računalnikov doma malo ljudi, zato so bili računalniški laboratoriji in učilnice na fakultetah valilnice dobrih idej nadebudnih mladih umov. A če so se spremenili. Na University of Virginia so ugotovili, da so se leta 2007 vpisali samo še štirje bruci (izmed 3117), ki niso imeli svojih prenosnih računalnikov. Tako so si izračunali, da nima več smisla vzdrževati računalniškega laboratorija. Deset let prej, daljnega leta 1997, je imelo svoje računalnike sicer 74 brucev, a le 16 odstotkov od teh je bilo prenosnikov.

Statistika, ki so jo izvedli na fakultetnih računalnikih, je pokazala, da študentje 95 odstotkov časa preživijo ob uporabi brezplačnih programov, kot so Firefox, IE, Adobe Acrobat Reader ali Microsoft Office (univerza je članica MSDNAA), medtem ko po dragih MatLab, Mathcad ali SPSS posežejo mnogo redkeje. Vzdrževanje tega računalniškega parka je doslej stalo 300.000 dolarjev, vprašanje pa je, koliko bodo zdaj privarčevali. Rešiti bodo morali...

Chessbase - Gotovo se naši bralci spomnite dvobojev med bivšim svetovnim prvakom Garijem Kasparovim in IBM-ovim Deep Bluem. Tokrat Chessbase News poroča, da se je v Bonnu končal šahovski dvoboj med trenutnim svetovnim prvakom Vladimirjem Kramnikom in računalniškim programom Deep fritz 10 - Multiprocessor Version. Končni rezultat dvoboja, po šestih odigranih partijah, je 2: 4 za Deep fritz 10 - Multiprocessor Version. To ni bil prvi dvoboj med Kramenikom in Deep Fritzem. Prvi je potekal leta 2002 v Bahrainu, kjer je bil rezultat po osmih partijah neodločen, 4:4. Poraja se vprašanje ali bo človek še lahko premagal računalnik?[:|]

The inquirer - Šahovski velemojster Gary Kasparov je znova zaigral partijo šaha z računalnikom, ki se je tokrat imenoval X3D Fritz. Kasparov je bil nekaj časa v opazni prednosti, a je na koncu uspel iztržiti le remi. Celoten zapis partije je na voljo na tem naslovu. Bistvena razlika te partije od ostalih je, da je Kasparov nosil posebna očala, ki so projecirala sliko šahovnice neposredno pred njegove oči.

Dodatek: V forumu že poteka debata o Kasparovih dvobojih. Klik!

X-Bit Labs - Zgodovina računalniških šahovskih programov je že kar dolga. Tokrat so na X-Bit Labs spisali zanimiv članek, ki govori o večni bitki -- človek proti računalniku. V veliki večini govori članek tudi o partiji med enim najboljših šahistov na svetu - Kasparovom - ter računalnikom. Na koncu je celo dokazano, da več kot očitno računalniški programi uporabljajo počasen algoritem. Zelo zanimiv članek si lahko preberete tukaj.

X-Bit Labs -

Intel je danes na IDF predstavil svoje načrte o veliki nadgradnji lastne tovarne v Arizoni. S procesom naj bi začeli v drugi polovici prihodnjega leta, medtem ko nameravajo končati ob koncu leta 2005. V to posodobitev bodo investirali cca. dve milijardi dolarjev. Tovarna v Arizoni bo tako peta Intelova tovarna, ki bo proizvajala čipe v 0,065-mikronski tehnologiji.

Ločeno od tega projekta nadgradnje je Intel razkril še eno svojo namero. Prodati kanijo namreč tudi dobrih dvesto hektarjev veliko ozemlje v Forth Worth, Texas, ki so ga kupili leta 1997 za izgradnjo nameravane tovarne. Do tega zaradi spremenjene Intelove politike ni prišlo, tako da je sedaj zemlja naprodaj.

Več informacij.