Slo-Tech - Prvi računalniki iz Applove garaže, Apple-1, še vedno dobro držijo ceno. Ta teden so v Kaliforniji na dražbi še delujoč primerek prodali za 400.000 dolarjev, kar sicer ni rekordna vrednost, je pa še vedno zavidljiv znesek.

Model iz leta 1976 je redkost, saj so jih proizvedli le okrog 200, danes pa je delujočih še približno 20. Ob izidu so se prodajali za 666,66 dolarjev, kar bi bilo danes dobre tri tisočake. Gre za model, ki ima elektroniko v lesenem ohišju, vgrajeno tipkovnico, Panasonicov monitor, dve kaseti s programsko opremo in priročnik za uporabo. Prodani primerek ima znano zgodovino, saj je imel doslej le dva lastnika. Prvi je bil profesor elektronike na Chaffey Collegeu, ki ga je potem prodal enemu svojih študentov za 650 dolarjev davnega leta 1977. Ta ga je obdržal vse do danes in poskrbel, da je ostal v delujočem stanju.

Business Insider - Ni vsak Apple-I avtomatično vreden skoraj milijon dolarjev in njihove cene ne gredo zgolj kvišku, kot bi lahko sklepali iz zadnjih dražb. V New Yorku so na dražbi pri dražbeni hiši Christie delujoč Apple-I prodali za vsega 365.000 dolarjev, kar je glede na pretekle cene prodajalca Boba Lutherja nekoliko razžalostilo.

V preteklosti so računalniki Apple-I dosegali resnično vrtoglavne cene. Oktobra se je cena enakega primerka na podobni dražbi povzpela na 900.000 dolarjev, sicer pa se je njihova cena v zadnjih letih gibala okrog 100.000-500.000 dolarjev. Gre za zbirateljski predmet, katerega cena zelo niha, zato ne moremo pavšalno zaključiti, da je v zadnjih treh mesecih cena padla za 60 odstotkov. Je pa Luther pričakoval, da bo za svoj primerek iztržil...

Time - Ena izmed najboljših investicij je bil nakup prvega Applovega računalnika, ki so ga pod imenom Apple-I za 666,66 dolarja (približno 2000 današnjih evrov) začeli prodajati leta 1976. Njegova vrednost bi se vam do danes nominalno več kot potisočerila!

Steve Jobs in Steve Wozniak sta takrat prodala vse vrednejše imetje, da sta si lahko privoščila razvoj in proizvodnjo. Sestavili in prodali so slabih 200 enot, izmed katerih naj bi bilo danes delujočih še okrog petnajst (skupno pa jih je evidentiranih 63). Zanimivo je, da je prodaja sprva šepala in da so komajda prodali 50 enot, ki jih je v paketu naročila trgovina Byte Shop. Kasneje so prodali še 150 enot. Apple je že leto pozneje začel prodajati Appla-II in vabil vse kupce prve verzije k nadgradnji.

V sredo...

BBC - Ta konec tedna so v Nemčiji na dražbi prodali delujoč primer računalnika Apple-I iz zgodnjih Applovih let. Zanj je neznani prodajalec od neznanega kupca iztržil dobrega pol milijona evrov. A vse vendarle ni neznano; zanimiva je zlasti predzgodba.

Prazgodovine tukaj ne bomo na široko obnavljali. Apple je računalnik Apple-I izdal leta 1976, ki sta ga mukoma spravila skupaj Steve Jobs in Steve Wozniak. Takrat je moral Jobs prodati svoj avto, Wozniak pa svoj drag kalkulator, da sta sploh lahko sfinancirala razvoj in gradnjo. Apple-1 ni bil nič več kakor osnovna plošča, ki je dobila različna ohišja in zaslone.

Trenutno obstaja še kakšnih 40 primerkov Appla-I, zato je to zelo cenjen računalnik. Ne zaradi svoji sposobnosti, ki jih danes...

ComputerWorld - Iztekla se je dražba Appla 1, ki je potekala v Londonu. Dražitelj, ki je napovedal, da bo Applov prvi računalnik iz leta 1976, ki se je svoj čas prodajal za 666,66 dolarjev, prodal za 100 do 150 tisoč funtov, je imel prav. Ponosen novi lastnik, italijanski zbiratelj Marco Boglione, je za svoj Apple 1 z 8 kB pomnilnika in 8-bitnim procesorjem 6502 odštel 133.250 funtov (157.470 evrov), čeprav poznavalci pravijo, da je imel prodani eksponat nekaj neoriginalnih delov. Omenimo, da naj bi jih bilo v delujočem stanju na svetu manj kot petdeset, izdelanih pa je bilo vsega dvesto. Novembra 2009 se je na Ebayju prodal en primerek, ki je takrat dosegel ceno 50.000 dolarjev. Na dražbi je bil sicer prisoten tudi sam Steve Wozniak, oče predmeta na dražbi.

Slashdot - V torek, 23. novembra, bo britanski Christie's dražil primerek prvega Applovega računalnika. Apple I je izšel julija 1976 in je stal zverinskih 666,66 dolarjev (poltretji tisočak v današnjih dolarjih). Do prenehanja prodaje naslednje leto je Steve Wozniak ročno izdelal okrog 200 primerkov, danes pa jih najdemo na svetu le še tri ali štiri ducate. Kakor tako redkemu zbirateljskemu primerku pritiče, pričakujejo, da bodo zanj iztržili med 100 in 150 tisoč funti.

Apple 1 je takrat Steve Wozniak prodajal še iz garaže staršev Steva Jobsa. Poganja ga procesor MOS R6502P s taktom 1 MHz in ima 8 KB pomnilnika (tovarniško 4 KB, možna razširitev do 48 KB). Za normalno uporabo je bilo treba imeti še tipkovnico in televizijski zaslon.

engadget - Kot običajno ni trajalo dolgo, da so po začetku razpošiljanja Apple TV v roke dobili pri iFixit in pogledali, kaj sestavlja strojni del te male napravice za predvajanje videoposnetkov na televizijskem zaslonu. Na kratko, gre za iPad brez zaslona v drugačnem ohišju. Procesor je enak Applov A4, kot se skriva v iPad in iPod Touch (a ne v iPhone 4!), prav tako enak, kot v iPadu, je 8-gigabajtni NAND Flash čip, čip za brezžično povezljivost v omrežja WLAN (podpira standard IEEE 802.11n), enaka pa je tudi količina delovnega pomnilnika, 256 MB. Opazili so še blazinice za spajkanje, ki so na moč podobne tistim za priključek Dock Connector. Samo popravljanje oz. podiranje naprave, ki naj bi bila med bolj zelenimi svoje vrste, naj bi bilo...

TorrentFreak - Na internetu se je pojavil dokumentarni film Hacker Wanted, ki je bil posnet po zgodbi resničnega hekerja Adriana Lama. Samo po sebi to ne bi bilo nič nenavadnega, saj na spletu prej ali slej končajo vsi izdani filmi. Pričujoči film pa je neobičajen zato, ker še ni bil izdan in ker najverjetneje nikoli ne bo.

Režiser Sam Bozzo pojasnjuje, da film razčlenjuje ločnico med pravimi hekerji s kodeksom, ki svoje poslanstvo opravljajo zaradi lastne motivacije in o odkritih luknjah obvestijo lastnike napadenih sistemov, in navadnih računalniških kriminalcih, ki so spletna različica malopridnih lopovov ali pa organiziranih hudodelskih združb. Film govori o zgodovini hekanja in se naslanja na zgodbo Adriana Lama, ki je znan po svojih vdorih v...

Slo-Tech - Iztek leta in pričetek desetih let 21. stoletja kar kliče po raznih izborih izdelkov in ljudi leta in desetletja, tako da se nekaj tovrstnim novicam v bližnji prihodnosti ne bo moč povsem ogniti. Na finančnem portalu SmartMoney, ki sicer ni tako ugleden kot kakšen Bloomberg, so izbirali človeka desetletja. O tem na naših straneh sploh ne bi poročali, če si laskavega naslova ne bi prislužil Applov izvršni direktor Steve Jobs, ki je prejel 30 odstotkov vseh glasov. Na drugo mesto se je zavihtel finančni guru Warren Buffett, šef znamenitega holdinga Berkshire Hathaway, sledijo pa mu Ben Bernake (vodja ameriške zvezne banke FED), Sergey Brin in Larry Page (ustanovitelja Googla) ter Bill Gates (ustanovitelj Microsofta).

Kaj je Jobs storil takega, da si zasluži naziv mož dekade? Podjetje Apple je bilo ustanovljeno leta 1976, ko so skupaj stopili Steve Jobs, Steve Wozniak in Ronald Wayne. Podjetju je šlo v prvih letih dobro, posebej v spominu nam je ostala legendarna reklama za Macintosh...

Slashdot - Po tem, ko se je na japonskem Googlu pojavil kratek (reklamni) video Googlovega spletnega brskalnika Chrome, so dobili ogromno pozitivnega odziva. Zato so se pri Googlu odločili, da bodo začeli reklamno kampanjo tudi na televizijskih zaslonih. Po pogovrih s TV marketinškim oddelkom so našli skupni jezik za čimboljšo predstavitev prednosti Chrome-a, ta vikend pa se je začelo testno predvajanje oglasov na nekaterih televizijskih mrežah. Če bo odziv oziroma dvig popularnosti brskalnika dovoljšen, bodo verjetno sprožili precej bolj obširno kampanjo. V vsakem primeru pa je ogled 11 kratkih oglasov za Google Chrome skoraj obvezen, oglašujejo pa jih tudi na strani The New York Times. Klik!



Googlovi oglasi imajo celo svoje oglase!

Slo-Tech - Pri OmniVision so predstavili najmanjši CMOS senzor, ki meri le 1.4 x 1.4 mm (1/18"). Ker je senzor integriran v sam čip, tako takšna OneChip kamera brez ohišja meri 2.1 x 2.3 mm.



Kamera z ohišjem meri 3.2 mm v premeru, napaja jo 3.3V baterija. Snema v NTSC ločljivosti, oziroma 648 x 486 točk pri 60 Hz, namenjena pa je takojšnjemu prenosu slike na televizijski zaslon ali video snemalnik.

Sliši na ime OmniVision OV6920 in je mišljena za medicinsko (tudi enkratno) uporabo.

Vir novice in slike: LetsGoDigital.org.