Alstom - V Nemčiji sta potnike začela prevažati prva vlaka, ki ju poganjajo vodikove gorivne celice.

Gorivne celice so pred poldrugim desetletjem veljale za tisti ščepec čarobnega prahu, ki bo začel transformacijo umazanega prometa na bencin v okolju prijaznejšega. V elektriko namreč pretvarjajo kemično energijo vodika in kisika, pri čemer je odpadek zgolj vodna para. Problem pa je prav vodik, kajti čeprav ga je v naravi načeloma ogromno, pridobivanje čistega plina ni trivialno početje: pri elektrolizi zahteva veliko elektrike, pri predelavi zemeljskega plina pa se sproščajo toplogredni plini. Predvsem pa bi avtomobili, ki bi jih poganjal, zahtevali postavitev povsem nove, drage infrastrukture. To je širitev na vsakdanja vozila naposled ubilo in od tako opevane...

Science Magazine - Kot kovine v kemiji poimenujemo snovi, ki imajo delokaliziran elektronski oblak, dobro toplotno in električno prevodnost ter kovinski sijaj. Nekoliko manj znano pa je dejstvo, da lahko kovinsko obliko zavzamejo tudi klasične nekovine, če jih izpostavimo zadostnemu tlaku in dovolj nizki temperaturi. Ogljikove nanocevke ali žveplo pod visokim tlakom sta tipična primera spojin, ki sta kovinska. Že osem desetletij pa znanstveniki poizkušajo pripraviti kovinski vodik, ki so ga teoretični izračuni napovedali davnega leta 1935. Sedaj jim je končno uspelo, trdita Ranga Dias in Isaac Silvera s Harvarda, čeprav v stroki o tem še ni soglasja.

Trden kovinski vodik naj bi imel po napovedih številne zanimive lastnosti, in sicer...

Slo-Tech - O gorivnih celicah, ki z nadzorovanim spajanjem vodika in kisika v vodo proizvajajo električno energije, običajno govorimo kot o možnosti za pogon avtomobilov, a z njimi lahko poganjamo katerokoli napravo, ki potrebuje električno energijo. Tudi pametne telefone in prenosne računalnike, kar je pravkar patentiral Apple.

O gorivnih celicah v domači elektroniki se je resneje začelo govoriti lani, ko je podjetje Intelligent Energy začelo sodelovati z Applom na tem področju. In res so letos presenetili z modifikacijo iPhona 6, ki ima konvencionalno baterijo in gorivno celico, kar mu omogoča teden dni delovanja. Telefon je od zunaj povsem enak serijskim modelom, le majhne reže ima na...

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo - Boštjan Genorio s Katedre za anorgansko kemijsko tehnologijo in materiale Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani (UL FKKT ATM) je kot prvi avtor skupaj s sodelavci z Argonne National Laboratory (ANL) v ugledni reviji Angewandte Chemie (faktor vpliva 11,8) objavil znanstveni članek o izjemno obstojnem kemijsko modificiranem nanokatalizatorju na osnovi platine in organskih molekul, ki bi lahko bil kmalu v uporabi v komercialnih gorivnih celicah.

Opisali so nanokatalizator za protonsko-izmenjevalne membranske (PEM) gorivne celice. Eden izmed problemov gorivnih celic je namreč poleg visoke cene tudi kratka življenjska doba, ki ne zadošča potrebam industrije, da bi lahko prišle v množično uporabo....

New Scientist - Profesor Donald G. Fleming z University of British Columbia v Vancouvru je s sodelavci pripravil posebno eksotično vrsto helija, ki se kemijsko obnaša kakor vodik, o čemer so poročali v članku Kinetic Isotope Effects for the Reactions of Muonic Helium and Muonium with H₂, ki je izšel v reviji Science.

Navaden vodik sestoji iz protona, ki sestavlja jedro, in elektrona, ki kroži okrog jedra. Težja izotopa devterij in tritij imata v jedru še en oziroma dva nevtrona, zaradi česar sta dvakrat oziroma trikrat težja od lahkega vodika. V kemiji je razlika med izotopi praktično nezaznavna, edina opazna razlika je kinetični izotopski efekt. Ta se kaže kot različna hitrost reakcij, manjša kislost devteriranih spojin, spremenjena jakost vodikove vezi itn.

V ciklotronu TRIUMF v Vancouvru so v...

Nature - V reviji Nature Materials so objavili članek raziskovalcev dr. Boštjana Genoria (Laboratorij za elektrokemijo materialov na Kemijskem inštitutu in FKKT UL) in dr. Dušana Strmčnika, (Argonne National Laboratory, ZDA), ki sta skupaj s sodelavci oblikovala in razvila nov selektivni katalizator za nizkotemperaturne gorivne celice s protonsko izmenjevalno membrano (PEM FC).

Pri oksidaciji (gorenju) goriva nastajajo toplotna energija, voda in ostali produkti, odvisni od vrste goriva. V gorivnih celicah pa se s pomočjo katalizatorjev kemične reakcije izvajajo nadzorovano, pri njih pa poleg toplotne energije nastaja tudi električna energija. Gorivne celice se med seboj razlikujejo po tem s kakšnim gorivom jih...

engadget - Bloom Box nam bo v prihodnosti morda omogočil odklop iz električnega omrežja, saj je pravzaprav elektrarna v malem. Je delo K.R. Sridharja, ki je pred tem razvijal gorivne celice za NASA-o, ki delujejo v obratni smeri ob običajnih gorivnih celic. Omogočale so namreč proizvodnjo kisika na Marsu, a so postale neuporabne po odpovedi poletov na Mars.

Gospod Sridhar se je zato usmeril na potrošniški trg. Obrnil je postopek in izdelal običajno gorivno celico, ki s pomočjo kisika in goriva (do sedaj v veliki večini primerov vodik) in primerne aparature proizvaja električno energijo. Glavna prednost Bloom Boxa je prav neodvisnost od vodika, saj lahko poleg kisika kuri mnogo bolj dostopne surovine, med katere spada večina...

Slashdot - Mikroreaktorji za pridobivanje vodika se uporabljajo za predelavo organskih goriv kot sta metanol in propan v vodik, ki se ga nato uporablja v gorivnih celicah. Področja uporabe so predvsem pridobivanje goriva za potrebe vojske ali pa za potrebe manjših naprav.

Ekipi znanstvenikov z univerze v Ilinoisu je sedaj uspelo izdelati keramičen mikroreaktor, ki lahko deluje pri visokih temperaturah - do 1000 stopinj Celzija in je po besedah izumiteljev precej učinkovitejši od ostalih podobnih izdelkov. Cilj pa je izdelava mikroreaktorja, ki bi bil sposoben pridobivati vodik iz goriv kot je bencin ali dieselsko gorivo. Tako bi lahko prišli do vodika za gorivne celice kar na lokalni bencinski črpalki. Zainteresirani si lahko preberete izvirno novico, tisti tehnično bolj podkovani pa širši opis tehnologije.

The inquirer - Japonskemu izdelovalcu elektronike Casio naj bi s pomočjo novih materialov iz trdnega polimera uspelo zmanjšati gorivne celice za skoraj 90 odstotkov v primerjavi s trenutno konkurenco.

V Casiu obljubljajo, da naj bi prenosni računalniki s tovrstnimi gorivnimi celicami, kjer se iz metanola ločuje vodik, zdržali 20 ur do naslednjega polnjenja.

Casio naj bi gorivne celice predstavil že letos.

Neowin - Po besedah Neowin.net bosta obstajala dva modela. Oba bosta velika za približno en paket žvečilnih gumijev, razlika pa bo v zmogljivostih.

Močnejši brat, 300mW model, bo 'popil 10 mililitrov metanola, z enim polnjenjem pa bo to zadostovalo za kar 60 ur predvajanja glasbe z mp3 predvajalcem, osnovanim na trdem disku (iPod, Creative Zen in njima podobna druščina).

V mlajšega bratca boste lahko nalili 3,5 mililitra metanola, ker je dovolj za 100mW moči, to pa zadostuje za še vedno osupljivih 35 ur predvajanja glasbe na enakem sistemu, kot je opisan zgoraj.

PC World - V Meritu, Inštitutu za materiale in energijo v Tokiu, so objavili, da končujejo razvoj nove vrste gorivnih celic, ki naj bi bile po njihovih trditvah kompaktnejše in močnejše v primerjavi s konkurenčnimi izdelki.

Klasične gorivne celice uporabljajo kot glavno gorivo metanol, znanstveniki pri Meritu pa so se odločili, da bodo raje namesto tega uporabili natrijev borohidrid. Po trditvah znanstevikov bi naj imela uporaba te snovi v primerjavi z metanolom nekaj pomembnih prednosti. Najpomembnejša je, da ustvarijo približno štirikrat toliko energije na isti površini kot klasične DMFC celice. Prav tako se razlikujejo tudi nekateri materiali, ki sestavljajo celico, npr. uporaba nikljeve zlitine za anodo. Pomembno pri tem je to, da so ti materiali cenejši od tistih v DMFC celicah in tako pade cena tudi celotni napravi.

Po izdanih podatkih bi naj njihova gorivna celica merila 80x84x3 mm in bila zmožna pridelati 20 W moči, dovolj za en prenosni računalnik z zelo nizko porabo. Prav tako so...

Slo-Tech - Razvoj baterij kot predmetov, ki shranjujejo energijo oziroma jo "proizvajajo", se očitno le odvija nekoliko hitreje, čeprav že dolgo nismo zasledili nobene konkretne inovacije, ki bi bila dovolj majhna, močna in poceni.

Toshiba je pred kratkim razvila nove gorivne celice, ki delujejo na metanol, kar po domače pomeni, da, ko se "baterija" izprazni, zopet napolnimo rezervoar z metanolom, kar je nadvse uporabno, saj pomeni, da nimamo nič več dolgotrajnega poljnjenja.

Zaenkrat je podala Toshiba naslednje podatke o novem izdelku:

• Masa: 8,5 g
• Moč: 100 mW, (kar zadostuje za poganjanje MP3-predvajalnika),
• Kapaciteta: naprimer 20 ur delovanja MP3-predvajalnika,
• Uporaba: Dovolj majhna in lahka,...

MSNBC - Gorivne celice, ki bodo nekoč morda izpodirinile baterije in akumulatorje v elektronskih napravah so vedno bližje dejanski uporabnosti. O tej iznajdbi smo že pisali, a do sedaj so se zadeve že precej spremenile.

Gorivne celice proizvajajo elektriko s preprosto kemično reakcijo alkohola metanola. Kemična reakcija poteka iz metanola in nekaj drugih snovi, nastajajo pa elektroni, protoni, ogljikov dioksid in voda. Protoni izhajajo iz celice skozi posebno membrano, elektroni stečejo po žicah in ustvarijo električni tok, vode je samo kapljica na dan in izhlapi, ogljikov dioksid pa se izloči v zrak.

Gorivne celice se že uporabljajo recimo v avtomobilih, bolnišnicah in drugih strokah, toda le-te celice so velike kot pralni stroji oziroma kot počitniške prikolice, podjetje MTI Micro, ki vključuje tudi podjetji Casio in Motorola, pa se z okoli 45 zaposlenimi ukvarja z minituarizacijo teh naprav. Optimistično napovedujejo, da bodo prve take celice pripravljene na prodajo leta 2004. Več o tem...