Kvarkadabra - V CERN-u se je za nekaj časa končalo obratovanje velikega hadronskega trkalnika (LHC), ki je bolj ali manj neprekinjeno obratoval tri leta. Zadnje trke so izvedli v četrtek zjutraj, sedaj pa je LHC vstopil v fazo prvega dolgega počitka (LS1, long shutdown). Seveda v tem času inženirji in znanstveniki ne bodo počivali, saj bodo prvi nadgrajevali trkalnik, drugi pa analizirali zbrane podatke.

LHC bo nove trke začel izvajati leta 2015. V vmesnem času bodo opravili nujna vzdrževalna dela in ga pripravili na trke višjih energij. To pomeni, da bomo leta 2015 dočakali prve trke pri najvišji deklarirani energiji, ki jo LHC zmore, to je 7 TeV na žarek. Glavno odkritje, ki ga je v prvi triletki delovanja ponudil...

Ars Technica - Izteka se življenjska doba trkalnika delcev Tevatron v zvezni državi Illinois, ki bo danes ob 14.00 po lokalnem času prenehal delovati. Trkalnik, ki aktivno deluje od leta 1985, bo za vedno ugasnil superprevodne magnete, čemur bo sledila dvourna zabava; oboje bo mogoče spremljati v neposrednem prenosu. S tem bo absolutni primat na področju subatomskih raziskav s trki prevzel ženevski CERN, ki je sicer že sedaj večji in dosega večje energije od Tevatrona.

Ni pa se to vedno zdelo tako. V 90. letih so ZDA velikopotezno načrtovale ogromen trkalnik SSC, ki bi presegal celo današnje zmogljivosti LHC-ja. Zaradi težav s financiranjem je ostal napol zgrajen sredi Teksasa, kjer čaka na kupca. Sedaj se poraja enako vprašanje,...

Slo-Tech - Veliki hadronski trkalnik (LHC) v CERN-u je dosegel nov rekord v luminoznosti protonskega curka, ki sedaj znaša 4,67 . 10³² cm^-2 s^-1. Dosedanji rekord je znašal 4,02 . 10³² cm^-2 s^-1 in je bil lani dosežen v trkalniku Tevatron v Illinoisu. Luminoznost je merilo za gostoto curka, saj jo računamo kot produkt števila delcev na časovno in površinsko enoto ter motnosti tarče (ki je povezana s frekvenco trkov). Skupaj z energijo protonov je najpomembnejša karakteristika curka.

James Gillies in Mike Lamont iz CERN-a na svojem blogu pojasnjujeta, kaj pomeni dosežena luminoznost. Curek namreč ne sestoji iz kontinuiranega snopa delcev, ampak ti potujejo v nekajcentimetrskih paketkih, ki se pred trkom stisnejo do velikost premera...

Guardian - Po zimskem spanju so konec preteklega tedna vnovič zagnali veliki hadronski trkalnik (LHC) v CERN-u. V trkalniku že krožita prva curka protonov z energijami 450 GeV, ki bosta po predvidevanjih trčila čez nekaj tednov, ko bo nujna energija že 3,5 TeV.

LHC bo deloval do konca leta 2012 brez vmesnih prekinitev. Tako tudi ne bodo povečali energij curkov s 3,5 TeV na 7 TeV, kot je bilo prvotno načrtovano, temveč bodo pri nižji energiji raje povečali število trkov. Sergio Bertolucci, raziskovalni direktor v CERN-u, pojasnjuje, da se je v preteklem letu pokazalo, da obstojijo tudi pri nižjih energijah velike možnosti za uspešne trke (pri tem seveda namiguje na Higgsov bozon).

Slo-Tech - Ob koncu tega leta bo presahnil finančni vir za illinoiški pospeševalnik delcev Tevatron, zato bo septembra letos prisiljen po 26 letih obratovanja (zgrajen je bil leta 1983, prve trke pa so izvedli 1985.) zapreti svoja vrata. Leto 2011 je bilo že prvotno načrtovano za konec delovanja, a so nato tekla pogajanja za triletno podaljšanje obratovanja. Spričo finančne krize se je ameriško Ministrstvo za energijo odločilo, da Tevatron zaprejo po prvotnem načrtu, to je letos. Kot so zapisali v pismu, bo vse naloge Tevatrona v enakem času bistveno laže dosegel trkalnik v CERN-u, zato podaljšanje življenjske dobe Tevatrona ni smiselno. Tevatron bo ugasnil superprevodne...

Slo-Tech - Veliki hadronski trkalnik (LHC) v CERN-u je dosegel svoje cilje za letos, zato sedaj stopa v naslednjo fazo svojega obratovanja. Od konca marca, ko so izvedli prve trke, so tam trkali protone s približno energijo 7 TeV in luminoznostjo 10³² cm^-2 s^-1, ki so jo dosegli celo dva tedna pred iztekom postavljenega roka. Rolf Heuer, generalni direktor CERN-a, pravi, da so zelo zadovoljni, saj to dokazuje, da so bili postavljeni načrti realistični, četudi zahtevni. Dodaja, da so potrdili nekaj aspektov standardnega modela, saj so med drugim prvič opazili kvark gor pri trkih med protoni.



V naslednji fazi delovanja bo LHC trkal svinčeve ione. Z njimi želijo proizvesti nekaj kvark-gluonske plazme, ki je podobna snovi z začetka...

Heise - Veliki hadronski trkalnik (LHC) resda še ni dal dokončnega odgovora o usodi Higgsovega bozona in je nenehno tarča kritik, a znanstveniki so z njegovim letošnjim izplenom zadovoljni. Za letos zastavljen cilj so namreč izpolnili.

Dosegli so načrtovano luminoznost protonskega curka 10³² cm^-2 s^-1, kar je pomembno pri iskanju izmuzljivega bozona. Luminoznost je pomembna količina, ki se izračuna kot produkt števila delcev na časovno in površinsko enoto ter motnosti tarče (ki je povezana s frekvenco trkov). Podatki iz eksperimenta ATLAS pričajo o 1,4 . 10³² cm^-2 s^-1, kar je dvakrat manj od tiste v Tevatronu. A sčasoma naj bi LHC zmogel še dva velikostna razreda večjo luminoznost.

Kaj dosti več od LHC-ja letos ne bomo dobili, saj bodo vanj...

Slo-Tech - Včeraj je veliki hadronski trkalnik (LHC) v CERN-u začel obratovati z energijami 7 TeV. Po nekaj težavah pri jutranjih testih se je stanje normaliziralo, tako da so lahko začele trkati curke protonov. Prvi trk se je zgodil ob 13.06, s čimer se je uradno in tudi praktično začel raziskovalni del programa, za katerega je bil LHC sploh zgrajen. S to močjo bo LHC obratoval 18-24 mesecev. Najprej bodo z eksperimenti poiskali že dokazane delce v standardnem modelu, nato pa se bodo podali na lov za izmikajočim Higgsovim bozonom. Detektorja ATLAS in CMS lahko prečešeta širok masni spekter, tako da bi lahko Higgsov bozon našla tudi, če je njegova masa okrog 160 GeV. Če je težji ali lažji, bodo morali parametre...

Guardian - Znanstveniki v CERN-u so včeraj vnovič zagnali veliki hadronski trkalnik (LHC), po tem ko so zadnjih 10 tednov izvajali tehnična vzdrževalna dela. Prve protonske žarke so po ceveh spustili že v soboto, a so jih kmalu ustavili, saj so morali zamenjati nekaj filtrov na sistemih za ohlajanje superprevodnih magnetov. Včeraj so v trkalnik spustili žarek protonov energije 450 GeV, ki ga bodo v tem mesecu pospešili do 3,5 TeV. To je največja hitrost, do katere bodo delce pospeševali v prihodnjih dveh letih. Za tem bo LHC spet nekaj časa ugasnjen zaradi dodatnega vzdrževanja in šele nato bodo delce pospešili do deklariranega maksimuma naprave, tj. 7 TeV. Fiziki upajo, da bodo s trki delcev visokih energij ujeli silhueto Higgsovega bozona.

The New York Times - V petek so v CERN-u ponovno zagnali veliki hadronski trkalnik (LHC), ki je sameval od lanskega septembra. Premierno so ga zagnali 10. septembra lani, a so ga le teden dni za tem zaustavili, ker je prišlo do razlitja šestih ton tekočega helija, ki je prekucnil nekaj večtonskih magnetov. Krivec je bila slaba električna povezava, ki je raztalila bližnjo okolico. Za sčiščenje tunela so morali odstraniti vseh 53 magnetov, poleg tega pa so morali zamenjati oziroma ojačiti tisoče električnih spojev, ki niso zdržali visokih tokov, tako da se je popravilo zavleklo za več kot leto dni.

Po 15-mesecih načrtovanja, popravljanja in testiranja so v petek znova pognali 27-kilometrski trkalnik, tako da so ob desetih zvečer v stabilno tirnico utirili prve...

Slashdot - Fermilab je včeraj še nekoliko skrčil habitat, kjer bi utegnil tičati izmuzljivi Higgsov bozon. Na podlagi prejšnjih eksperimentov so v Fermilabu ocenili, da mora njegova masa ležati v intervalu 114 and 185 GeV/c². Združeni izsledki iz preizkusov CDF in DZero v Tevatronu pa sedaj kažejo, da s 95-odstotno gotovostjo Higgsov bozon ne more imeti mase med 160 in 170 GeV/c². Z 90-odstotnim intervalom zaupanja pa njegova masa ne leži med 157 in 185 GeV/c². Prav iskanju tega misterioznega delca je namenjen tudi CERN-ov LHC, ki pa je trenutno v popravilu, tako da bomo morali, če ga Američani ne bodo odkrili prej, počakati še vsaj do konca leta, ko bodo v Ženevi zagnali svoj trkalnik. Če pa Higgsovega bozona ne bomo odkrili, se bo potrebno ozreti za novimi teorijami, ki bodo pojasnile maso nekaterih elementarnih delcev.

New Scientist Tech - New Scientist navaja da so v ženevskem CERN-u, rojstnemu kraju interneta, vklopili največji superprevodni magnet. Magnet so ohlajali na -269°C šest tednov, prav tako so tudi tok višali v stopnjah do 21000 amperov.



Nova pridobitev švicarskega laboratorija je del LHC-ja (Large Hadron Collider), ki bo začel z naslednjim letom obratovati. LHC bo med drugim analiziral trke med protoni. Veliko pričakovanje je morebitna potrditev hipotetičnega Higgsovega bozona. Higgsov bozon izhaja iz kvantizacije Higgsovega polja, ki delcem podeli maso, a je še eksperimentalno nepotrjen. Da so na dobri poti potrjuje zaznava mionov med testnim delovanjem Atlas detektorja.