»

Zakaj bo Janez Novak umrl za rakom

Slo-Tech - V Dnevnikovem Objektivu in na spletnem mestu Pravokator je bil danes objavljen prispevek o informatizaciji v javnem zdravstvu. Slovenija naj bi za projekt informatizacije javnega zdravstva do leta 2023 namenila več kot 130 milijonov EUR, pred kratkim pa so se v javnosti pojavila namigovanja, da naj bi bil razpis pisan na kožo samo določenim podjetjem. Na videz se zdi, kot da gre še za eno afero, ki smo jih v Sloveniji že vajeni. A ne gre samo za denar, od kvalitetne in hitre informatizacije so odvisna tudi naša življenja.



V prispevku si lahko preberete nekaj zanimivih podatkov o preživetju bolnikov z rakom, ki bi ga z izboljšano informatizacijo...

53 komentarjev

Kolokvij: "Ali živimo v (ne)regulirani nadzorstveni družbi?"

Slo-Tech - Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani v sredo, 29. septembra 2010 od 9:00 do 12:15 organizira kolokvij na temo nadzorovanja in zasebnosti z naslovom Ali živimo v (ne)regulirani nadzorstveni družbi?.

Svoje poglede in izkušnje o videonadzorovanju, biološki zasebnosti, internetnem nadzoru in regulaciji zasebnosti bo z nami delilo sedem znanih strokovnjakov iz štirih evropskih držav (William Webster, Charles D. Raab, Ivan Szekely, Karl Löfgren, José R. Agustina, Katalin Parti in Charlotte Bagger Tranberg).

Udeležba na kolokviju je brezplačna.

15 komentarjev

Komunikacijska zasebnost na delovnem mestu

Slo-Tech - Pri vprašanju zasebnosti na delovnem mestu gre za trk dveh interesov – interesa delodajalca po gospodarni izrabi delovnega časa in sredstev ter pravice do zasebnosti zaposlenega. Različni pravni sistemi dajejo prednost enkrat enemu, drugič drugemu. V praksi sta se v zvezi s tem izoblikovala predvsem tim. “ameriški” pristop, ki daje prednost delodajalcu in tim. “evropski” pristop, ki daje prednost zaposlenemu.

Predstavitev obeh pristopov ter nekoliko podrobnejšo ureditev področja zasebnosti na delovnem mestu v slovenski zakonodaji si lahko preberete na spletnem mestu Pravokator v članku Komunikacijska zasebnost na delovnem mestu.

Gre za prosto dostopen prispevek, ki je pred kratkim izšel v zborniku Kriminaliteta in tehnologija, ki ga je izdal Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani.

32 komentarjev

Vrhovno sodišče ZDA sprejelo pomembno odločitev o zasebnosti na delovnem mestu

Slo-Tech - Kot smo poročali decembra 2009 je Vrhovno sodišče ZDA prvič v svoji zgodovini sprejelo v presojanje primer, ki se nanaša na komunikacijsko zasebnost na delovnem mestu. Šlo je za primer City of Ontario v. Quon, sprožil pa ga je pripadnik posebnih policijskih sil (tim. SWAT team) Jeff Quon, skupaj s še tremi policisti.

Delodajalec je namreč pridobil prepis tekstovnih sporočil iz službenega pagerja dveh pritožnikov, pri čemer se je izkazalo, da so bila sporočila enega izmed pritožnikov v veliki meri zasebne narave ter zelo seksualno eksplicitna.

Maja 2003 so nato pritožniki na okrožno sodišče v Kaliforniji vložili tožbo zaradi kršitve pravice do zasebnosti, ki pa ni razsodilo njim v prid. Sledila je pritožba na prizivno sodišče, ki je 18. junija 2009 presodilo, da je v tem primeru šlo za kršitev pravice do zasebnosti v zvezni in kalifornijski ustavi. Sledila je pritožba na Vrhovno sodišče, ki je ugotavljalo ali pripadnik posebne enote policije upravičeno pričakuje zasebnost na...

20 komentarjev

Vrhovno sodišče ZDA bo odločalo o pravici do zasebnosti na delovnem mestu

Slo-Tech - Kot poročajo na blogu Vrhovnega sodišča ZDA, bo Vrhovno sodišče prvič v svoji zgodovini presojalo o zasebnosti na delovnem mestu.

Gre za primer City of Ontario v. Quon, sprožil pa ga je pripadnik posebnih policijskih sil (tim. SWAT team) Jeff Quon, skupaj s še tremi policisti. Vprašanji, ki ju tožniki naslavljajo na Vrhovno sodišče sta, ali pripadnik posebne enote policije upravičeno pričakuje zasebnost na tekstovnih sporočilih, ki jih pošilja preko službenega pagerja ter ali enako velja tudi za posameznike, ki pripadnikom posebne enote policije na službene pagerje pošiljajo svoja sporočila.

Policijska enota, kjer so zaposleni tožniki je sicer imela sprejeto formalno politiko, da službenih komunikacijskih sredstev ni dovoljeno uporabljati za neslužbene namene, vendar je vodstvo oddelka neformalno in v omejenem obsegu dovolilo uporabo pagerjev za neslužbene namene. Sprejeta je bila namreč (neformalna) politika, da je pagerje mogoče uporabljati do določene mere (do 25.000 znakov...

44 komentarjev

Pogovor z mag. Andrejem Tomšičem na temo hrambe prometnih podatkov

Slo-Tech - Na e-demokracija.si so objavili pogovor z mag. Andrejem Tomšičem, državnim nadzornikom na uradu Informacijskega pooblaščenca. Pogovor je potekal o obveznem hranjenju prometnih podatkov, katere določila na področju hrambe prometnih podatkov internetnih komunikacij, so v Sloveniji stopila v veljavo včeraj, dotaknil pa se je tudi problematike zasebnosti na delovnem mestu.

V pogovoru je Andrej Tomšič nanizal nekaj razmišljanj na temo za kakšne namene se lahko ti podatki uporabljajo, kako hramba vpliva na človekove pravice, kako se bodo kriminalci izognili takšnemu nadzoru, stroških hrambe in učinkovitosti takšnega nadzora. Tomšičev sklep je, da hramba prometnih podatkov prinaša velike stroške, a malo učinka.

12 komentarjev

Nadzor in zasebnost v informacijski družbi

Slo-Tech - Konec lanskega leta je izšla druga knjiga Mateja Kovačiča z naslovom Nadzor in zasebnost v informacijski družbi.

Naslov dovolj zgovorno opiše glavno tematiko, ki jo knjiga obravnava zelo široko. Bralec je deležen multidisciplinarnega pristopa k obravnavi tematike, ki obsega filozofski, sociološki, pravni in tehnični vidik nadzorovanja in zasebnosti v sodobni družbi. Tako so v knjigi obdelani pravica do zasebnosti in informacijske...

64 komentarjev

Domače branje: "Laurant, Cédric in Rotenberg, Mark (ur.). 2004. Privacy & Human Rights. ZDA: EPIC in Privacy International."

Slo-Tech - Laurant, Cédric in Rotenberg, Mark (ur.). 2004. Privacy & Human Rights. ZDA: EPIC in Privacy International.

Knjiga Privacy & Human Rights je delo številnih avtorjev, ki opisujejo zakonodajo in prakso na področju zasebnosti v več kot 60 državah na svetu, uredili in izdali pa sta jo nevladni organizaciji Privacy International ter Electronic Privacy Information Center.

Uvodni del vsebuje nekaj splošnih informacij o zasebnosti, pravici do zasebnosti in varstvu osebnih podatkov, sledi pa poglavje o grožnjah zasebnost. Med njimi so na kratko opisane številne nadzorne tehnologije, npr. nadzor komunikacij, satelitski nadzor, RFID, tehnologije DRM (Digital Rights Management), genetski testi, nanotehnologija, itd. Posebno poglavje je posvečeno tudi zasebnosti na delovnem mestu.

Sledijo poročila po posameznih državah, ki vsebujejo splošni pravni okvir varstva zasebnosti in uporabe nadzornih tehnologij, pa tudi pomembnejše sodne odločitve ali javno znane dogodke in primere, ki zadevajo...

0 komentarjev