Phys.org - Na Univerzi v Marylandu so napravili prvo pametno tkanino, ki se odziva na vlago in glede na razmere prepušča več ali manj toplote, s tem pa človeka bodisi hladi bodisi greje.

Ob izrazu "pametne tkanine" danes večina pomisli na oblačila z všito elektroniko, kot so obleke z lučkami, fotocelicami ali vojaški jopiči z vdelanimi podatkovnimi vodili. Toda pojem ne terja vključka elektronike in zajema tudi tekstil, ki se zna na določen način odzivati na razmere ali dražljaje. To dosežejo s kompozitno zasnovo preje iz naprednih materialov, kar je v preteklosti običajno proizvedlo togo, nerodno tkanino, ki po udobnosti ni bila primerljiva z naravnimi. A novejša odkritja omogočajo vse bolj fino dodajanje snovi na in v same niti.
...

Nature - Foldit je eksperimentalna računalniška igra, ki so jo razvili na Univerzi v Washingtonu. Igra pomaga razvozlavati problem zvijanja proteinov, ki je biokemijsko dobro poznan, a računsko izjemno zahteven proces. Obstojijo algoritmična orodja za izračunavanje zvitja proteinov (najbolj znan je projekt distribuiranega računanja Folding@home), Foldit pa poizkusi problem napasti še z druge strani, in sicer z uporabo človeške intuicije oziroma sposobnosti možganov za prepoznavanje trirazsežnih predmetov. Rezultati so uporabni tudi v resnični znanosti.

Biokemiki so si dlje časa razbijali glavo z vprašanjem, kako se zvije encim retrovirusna proteaza M-PMV, a odgovora niso našli. Zato so...

Slashdot - Današnjo bero dobrih novic nadaljujemo z zadnjimi rezultati dela dr. Jure Leskovca, nekdanjega diplomanta FRI in predavatelja na Univerzi v Stanfordu, kjer se ukvarja predvsem z analizo socialnih omrežij in izluščanjem vzorcev vedenja množic oz. celo predvidevanjem bodočega vedenja. Trenutno je zaključil delo na algoritmu, ki na podlagi seznama Facebook prijateljev in njihove medsebojne komunikacije uspešno predvideva, koga bo določena oseba dodala na seznam svojih prijateljev in koga ne. Algoritem zadane v povprečju polovico novododanih prijateljev, vendar je spisan tako, da se sam uči, zato bo v prihodnosti samo še bolj natančen. Leskovec ga misli še razširiti, npr. za odgovor na vprašanje, ali je socialno omrežje že preveliko in zato...

PhysOrg.com - Znanstveniki v laboratoriju Fermilab v Illinoisu so objavili rezultate svojega eksperimenta, ki dopolnjujejo pred dvema tednoma obelodanjene izsledke japonskega eksperimenta T2K o oscilacijah nevtrinov. Vsi preizkusi so namenjeni iskanju odgovora na vprašanje, ali nevtrini lahko menjajo okus in kako pogosto se to zgodi. CERN in OPERA sta lani zaznala prvi primer oscilacije umetno produciranega nevtrina v zgodovini, a je šlo za izoliran dogodek. Nadaljnji eksperimenti poizkušajo osvetliti...

Slo-Tech - Pretekli mesec smo pisali, da naj bi znanstveniki s Stanforda in Purdue University bili ugotovili, da na radioaktivni razpad delcev vplivajo nevtrini. Natančnejše analize so pokazale, kar so naši forumaši napovedali že na začetku. Razpadna konstanta je konstantna.

Malo verjetno hipotezo o vplivu nevtrinov na razpadno konstanto so preverjali znanstveniki z Nacionalnega inštituta za standarde in tehnologijo (NIST), Univerze...

Slashdot - Ta teden je znanstvene kroge precej razburkala novica, da naj bi znanstveniki s Stanforda in Purdue University ugotovili, da razpolovni čas (natančneje, razpadna konstanta) radioaktivnih jeder ni konstanten. To so opazili čisto naključno, ko so na Purdue University iskali generator naključnih števil in v ta namen uporabili Geigerjev števec za merjenje sevanja izotopa cezija 137. Sprva so opažene sezonske fluktuacije...

Slo-Tech - Nevtrini so elementarni delci iz razreda leptonov, ki si jih leta 1930 izmislil Wolfgang Pauli, da je lahko uredil svoje enačbe radioaktivnih razpadov. Ker pri beta razpadu opaženi delci niso imeli toliko energije, gibalne količine in vrtilne količine kot starševski izotopi, je predpostavil, da razliko poberejo delci, ki se imenujejo nevtroni. Žal je James Chadwick leta 1932 odkril masivne delce in jih poimenoval nevtroni, kar se je ohranilo do danes. Paulijeve skrivnostne delce je Enrico Fermi zato poimenoval nevtrino. Odkrili so jih petindvajset let pozneje.

Podobno kot antidelci antinevtrini so nevtrini sila izmuzljivi delci, saj z materijo slabo reagirajo. Vsako sekundo naše telo...

Slashdot - Do sedaj smo mislili, da je povprečna razpolovna doba radioaktivnih izotopov konstantna ne glede na pogoje v okolju. Vendar so v osemdesetih letih v dveh laboratorijih v ZDA in Nemčiji opazili zanimiv pojav: razpolovni časi silicija-32 in radija-226 so se čez obdobje parih let periodično spreminjali.
Ta pojav je poznavalce begal kar lep čas, sedaj pa je zgodba dobila novo poglavje. Na univerzi v Indiani so ponovno obdelali surove podatke obeh eksperimentov in ugotovili, da je spreminjanje razpolovne dobe korelirano z Zemljino oddaljenostjo od Sonca. Obe skupini znanstvenikov sta namreč merili razpolovne čase izotopov čez obdobje večih let, Jere Jenkins in njegovi sodelavci so pa zdaj ugotovili nedvoumno povezavo teh razpolovnih časov z Zemljino oddaljenostjo od Sonca.

Fiziki za to presenetljivo odkritje trenutno ponujajo dve teoriji: prva pravi, da Sonce na nek način vpliva na konstanto fine strukture snovi, ki se spreminja z oddaljenostjo. Druga pa pravi, da se razpolovna doba...

Slo-Tech - V Kiberpipi ta teden organiziramo dodatno predavanje z naslovom Cyc ali kako zakodirati zdravo pamet?, ki ga bo imel Michael Witbrock, podpredsednik razvoja v CyCorp.

Med najbolj razvpitimi sistemi v umetni inteligenci je sistem Cyc. Ideja Cyc-a izhaja iz začetka osemdesetih let, ko je bil cilj skupine znanstvenikov iz univerze v Stanfordu, da bi naredili bazo znanja, ki bi vsebovala večino znanja s katerim operiramo v vsakdanjem življenju.

Na vrhu tega bi bil pa mehanizem za sklepanje, ki bi omogočal uporabo zakodiranega znanja za izpeljavo novih sklepov.

Za slovensko sceno je še posebej zanimivo, da je Cycorp nedavno odprl podružnico v Ljubljani, ki bo...

BBC - Znanstveniki so z 99.999 odstotno verjetnostjo dokazali, da nevtrini, ki jih Sonce odda, na poti do Zemlje spremenijo svoj tip. S tem dokazom so razložili že 30 let trajajočo uganko, zakaj tako malo nevtrinov pride do Zemlje. Podatke za to trditev so dobili v kanadskem observatoriju za nevtrine v Sudburyju. Observatorij je pravi arhitektonski čudež, saj je v obliki 22-meterske krogle (nekje ekvivalent desetnadstropni stolpnici) ter potopljen 100 metrov pod zemljo. V krogli je 1000 ton ultračiste težke vode, ki obkroža še dodatno maso zelo čiste navadne vode - vse to, da zmanjšajo sevanje na absolutni minimum ter zaznajo en nevtrino na uro. S tem objektom so lahko raziskovalci ugotovili, da je število elektronskih nevtrinov, ki pridejo do Zemlje, le del števila, ki jih odda Sonce (okoli 30 odstotkov), kar je, tako pravijo oni, čisti dokaz za to, da nevtrini spreminjajo svoj tip na poti do našega planeta. Klik!