IEEE Spectrum - Pred poldrugim desetletjem je kazalo, da se optične povezave nezadržno bližajo notranjosti računalniške škatle in da je zgolj še vprašanje let, preden bodo vlakna vgrajena v matične plošče, nemara pa bo svetloba prenašala bite celo znotraj procesorjev. Iz tega seveda ni bilo nič. Tudi danes se svetloba ustavi na eni strani pri modemu, na drugi pa pri glavnem stikalu strežniške omare, dalje pa pelje baker.

Zanimiv člančič na IEEE Spectrumu se poglobi v razloge za takšno stanje. Svetloba ima precej večjo valovno dolžino od elektrona, zaradi česar so logični elementi, ki bi jo uporabljali, kratkomalo preveliki - svetlobna logična vrata so desettisočkrat večja od današnjih električnih tranzistorjev! Zato se...

Nature - Po modernih optičnih vlaknih se že sedaj prenašajo ogromne količine podatkov, a tehnologija napreduje in raziskovalci razvijajo metode za še hitrejši prenos. Navsezadnje današnji internet v povprečju pošilja več sto terbitov podatkov na sekundo, za kar porabimo kar osem odstotkov vseh proizvede električne energije. Ker potrebe rastejo, se gleda v prihodnost. Raziskovalci s Tehniške univerze na Danskem (DTU) so pokazali, kako lahko po enem optičnem vlaknu prenesemo 661 Tb/s podatkov na sekundo.

Praktične omejitve dandanes predstavljajo laserji, ki imajo približno 30-odstotno učinkovitost. Tipični laserji za prenos podatkov po optičnih vlaknih porabijo 70 mW energije, kar se en sliši veliko. Toda za povečanje kapacitete se...

Nature - Podatki se v računalništvu trenutno prenašajo na dva načina. Sorazmerno visoke hitrosti med komponentami dosegamo z bakrenimi povezavami, po katerih potujejo elektroni. To je preizkušen, delujoč in doslej tudi edini možen način, ki pa ni najhitrejši in predvsem ni varčen. Ne porabi namreč malo energije, ki se v končni fazi vedno pretvori v toploto, prav tako pa hitrosti z naraščajočo razdaljo hitro padajo. Na drugi strani imamo optične povezave med kontinenti, po katerih podatki v obliki svetlobe z minimalnimi izgubami s svetlobno hitrostjo potujejo stotine kilometrov. Raziskovalci z MIT-a, Berkeleyja in iz IBM-a so sedaj pokazali, kako lahko pristopa združimo. Z drugimi besedami: izdelali so delujoč čip, ki za komunikacijo uporablja...

IBM - IBM je danes predstavil pomembno odkritje, ki bo v prihodnosti lahko prineslo pomemben napredek pri hitrosti prevajanja informacij. Te v elektronskih napravah danes pošiljamo z električnimi signali po bakrenih vodnikih. A če lahko podatke po podmorskih kablih prenašamo s svetlobnimi pulzi, zakaj ne bi tega počeli tudi v samih čipih. Sliši se preprosto, izvedba pa ni niti malo enostavna. O ideji se je razpravljajo zadnjih 10 let, IBM je prvi delujoč koncept pokazal leta 2010, danes pa so predstavili prvi prototip. Tehnologijo so poimenovali silicijeva nanofotonika in omogoča povečanje...

IBM - Kot je znano, pri IBMu že vrsto let razvijajo povezovanje električnih in optičnih komponent za komunikacijo med procesorji. Tokrat so naznanili, da jim je uspelo obe komponenti stlačiti na en sam kos silicija. Nova tehnologija, imenovana "CMOS Integrated Silicon Nanophotonics", bi naj povečala hitrosti prenosa za 10x v primerjavi z obstoječimi tehnologijami, ob manjši porabi. S tem želi IBM doseči hitrosti prenosa, ki bi nosile predpono Exa, kar je 10¹⁸ bitov na sekundo. Prednosti so tudi v velikosti, saj en oddajniški kanal s celotnim električnim in optičnim vezjem zavzema le 0.5 mm². To pomeni, da je mogoče izdelati en čip v velikosti 4x4 mm², ki lahko oddaja in sprejema več kot 1 Terabit na sekundo. Tudi tukaj se prednosti ne končajo. Takšne čipe je moč...

CNet - Intel je predstavil prototip ultrahitrega sistema z optičnimi vlakni, ki imajo silicijeve čipe z integriranimi laserji in detektorji ter omogočajo hitrosti do 50 Gbps, kar naj bi v prihodnosti razširili do 1 Tbps. Za razliko od trenutnih sistemov prototip ne uporablja ločenih komponent za generacijo in detekcijo svetlobnih pulzov, marveč ima te vgrajene na isti kos silicija kot ostale komponente. Mario Paniccia iz Intelovega laboratorija za fotoniko pojasnjuje, da je ključ prav v izdelavi laserja iz silicija. Pred šestimi leti nihče ni verjel, da je to sploh moč izvesti, sedaj pa je glavno vprašanje, kako jih povezati z optiko.

Za prikaz so uporabili štiri različne laserje, ki so delovali vsak pri svoji valovni dolžini,...

TG Daily - Z vedno višjim izkoristkom avstralska solarna elektrarna izgleda vedno bolje in bolje. Leto 2015, ko naj bi začela obratovati je še daleč, že sedaj pa Sanyo obljublja 23 % izkoristek svojih fotovoltaičnih celic. S spremembo proizvodnega procesa poleg rekordnega izkoristka v paketu pride še (precej) nižja cena in manjša poraba surovin (silicija). Nov postopek v proizvodnji pomeni, da je kristalna oblika silicija v sendviču med dvema amorfnima plastema (oblika silicija, ki se ne sklada v kristale, zaradi česar ga je možno tiskati na površino). Takšna oblika proizvodnje je sicer že poznana, Sanyo pa je očitno uspel močno zvišati...

Slashdot - Znanstveniki v grenoblskem CNRS (Centre National de la Recherché Scientifique) so uspeli doseči superprevodnost v siliciju, poroča Slashdot. Superprevodnost je pojav, da snov pri ohladitvi pod kritično temperaturo izgubi klasično ohmsko upornost, tako da začne tok v sklenjeni zanki teči neomejeno in brez izgub. Ta efekt srečujemo pri mnogih kovinah (a ne pri zlatu in večini feromagnetov) pri nizkih temperaturih (pod 20 K) in pri nekaterih drugih spojinah, ki imajo kritično temperaturo nad vreliščem tekočega dušika.

V CNRS so za pripravo superprevodnega silicija uporabili mnogo višjo stopnjo dopiranja, kot to počnemo za izdelavo polprevodniških elementov....

Slo-Tech - Ameriška firma Isonic naj bi z sodelovala z AMDjem pri raziskovanju in uporabi čistega Silicija-28 v proizvodnji čipov. Ta silicij prevaja toploto tudi do 60 procentov bolje kot navadni silicij, ki se sestoji iz 92% Silicija-28, 5% Silicija-29 in 3% Silicija-30 (dvomim, da vam to kaj pove-samo za informacijo). Vendar pa je proizvodnja takih čipov še daleč, saj je še vse v povojih. Obe firmi pa bosta sodelovala z rusko firmo Eagle Picher, ki pa z dobavo potrebnih komponent zelo zamuja (lahko rečem tipično za ruse). Čisti Si28 naj bi pridobivali na podoben način, kot to delajo pri čiščenju urana za uporabo le tega v jedrskih elektrarnah, saj tudi tam potrebujejo čisti uran. Vendar tudi, če bomo ugledali nove čipe z Si28, je proizvodnja le teh negotova, saj naj bi bile prednosti uporabe preveč majhne.

Tech Report - Nekaj dni nazaj ste lahko tudi na Slo-Techu prebrali, da AMD eksperimentira z novo različico naravnega (hm, prej so rekli, da je umetni... doh [:\\]) silicija, ki precej bolje prenaša toplote. The Register sporoča, da so direktno iz Austinske tovarne dobili informacije o Palomino prototipu, ki naj bi deloval samo s pomočjo majhnega pasivnega hladilnika. Da je to precejšenj korak naprej od dosedanjih masivnih, aktivno hlajenih hladilnik na Athlonih verjetno ni treba posebej poudarjati. Samo zamislite si overclockabilnost tega čipa s poštenim hlajenjem. Slin [8-O]!