Slo-Tech - V usklajeni mednarodni akciji so organi pregona v več državah v ponedeljek pridržali 281 posameznikov, ki so se ukvarjali z internetnimi prevarami. Izmed teh so jih aretirali največ v Nigeriji, in sicer kar 167, veliko pa še v ZDA (74), Turčiji (18) in Gani (15). Posameznike so prijeli tudi v drugih evropskih (Francija, Italija, Velik Britanija), azijskih in afriških državah. Med akcijo so zasegli tudi 3,7 milijona dolarjev sredstev, pridobljenih z nezakonitimi dejavnostmi.

Aretirani so se ukvarjali v glavnem s prevaro BEC (business email compromise), v kateri s strateško oblikovanimi elektronskimi sporočili ciljajo na zaposlene, ki delajo v računovodstvu v podjetjih, ki redno poslujejo s tujino in tja nakazujejo....

Slo-Tech - Na newyorškem sodišču se je 50-letni Evaldas Rimasauskas izrekel za krivega v obtožnici zaradi prevare, s katero je Google ogoljufal za 23 milijonov dolarjev, Facebook pa za 100 milijonov dolarjev. Ker je krivdo priznal, bo naslednji narok 29. julija, ko mu bo sodišče določilo kazen. Grozi mu do 30 let zapora.

Zanimivejše pa je, kako je podjetji pretental. Uporabil je zvijačo, ki je bila v letih 2013-2015 precej priljubljena. Poznamo jo pod več imeni, denimo CEO fraud. Rimasauskas je ustanovil podjetje, ki je imelo zelo podobno ime kakor priznano podjetje Quanta, ki velikim podjetjem dobavlja strojno opremo za uporabo v podatkovnih centrih. Rimasauskas je komuniciral z Google in Facebookom, ki poslujeta tudi s Quanto,...

Krebs On Security - V petek je na spletu odjeknila novica, da so bile v ZDA izpostavljene številke več kot 10 milijonov kreditnih kartic, ki sta jih izdala Visa in MasterCard. Po poročanju KrebsOnSecurity in Wall Street Journala, ki sta se prva dokopala do novice, naj bi neznani napadalci odtujili podatke o obeh magnetnih zapisih (Track 1 in Track 2) na karticah, kar bi jim omogočilo izdelavo fizičnih duplikatov za dvigovanje gotovine na bankomatih. Opravljanje spletnih transakcij pa je tako ali tako mogoče že samo s poznavanjem številke kartice in trimestne varnostne kode.

Danes je natančno znano, kaj se je zgodilo, in da škoda ni bila velika. Neznani napadalci so med 21. januarjem in 25. februarjem vdrli v...

Ars Technica - Čeprav še ni popolnoma, 100-odstotno zagotovljeno, obstaja velika možnost, da so številke kreditnih kartic uporabnikov PlayStation Networka in storitve Qriocity prišli v roke zlikovcem. Sony o tem pač ni popolnoma prepričan (pravijo, da ni dokazov, a ne izključujejo možnosti), a so zatrdili, da je prišlo do izgube oz. kraje osebnih podatkov. Med podatki, ki so zagotovo prišli v roke zlikovcev, so uporabniško ime in geslo uporabnika, njegovo pravo ime, točen naslov, država, v kateri prebiva, naslov elektronske pošte in datum rojstva. Poročajo še, da je poleg številk kreditnih kartic (slednjega sicer ne omenjajo, a trenutna situacija ne daje upanja) lahko zlikovcem v roke prišel seznam preteklih nakupov skupaj z naslovom za izdajanje računov (večinoma sicer enak naslovu prebivališča), skupaj z vsemi...

Slashdot - Te dni mineva 30 let od sramežljivih začetkov ere prenosnih računalnikov, ki svoj pričetek sledi v april 1981. Takrat je podjetje Osborne Computer Corporation izdalo prvi komercialno uspešen prenosni računalnik Osborne 1. Uradna predstavitev se je zgodila 3. aprila 1981, ko so v San Franciscu na West Coast Computer Fairu pokazali 10,7 kilograma težak stroj.

Za 1795 dolarjev (kar z upoštevano inflacijo čez palec znese okrog tri tisoč današnjih evrov) se je...

ComputerWorld - Ameriška Zvezna trgovinska komisija (FTC) je prekinila štiri leta trajajočo spletno prevaro, s katero so zlikovci nabrali več milijonov dolarjev. Sama ideja ni prav nobena novost, zanimivejša je praktična izvedba. Nepridipravi so nekako dobivali ogromne množice številk kreditnih kartic, ki pa so jih izkoriščali zelo pazljivo in prek navideznih podjetij posameznikom odtujili le nekaj dolarjev, skupno pa nakradli milijone.

Registrirali so več sto lažnih podjetij, prek katerih so kartice bremenili. Z vsake so izmaknili med 25 centi in 9 dolarji, tako da velika večina ljudi nelegalnih transakcij sploh ni opazila. Zlorabili so 1,35 milijona kreditnih kartic in nabrali za 9,5 milijona dolarjev, pri čemer so uporabniki ugovarjali le slabih 80.000-krat. Večina sistemov za lovljenje sumljivih transakcij beleži šele tiste nad desetimi dolarji, tako da so morali uporabniki sami najti sumljive nakupe. FTC je dosegel zamrznitev premoženja, iščejo pa kolovodje celotne akcije. Za zdaj so namreč...

ComputerWorld - Vedno večja nadloga na internetu so lažni antivirusni programi, ki v obup spravljajo nevešče uporabnike. Ti se pretvarjajo, da so legitimni antivirusniki, in po kvazi iskanju po disku vedno najdejo vrsto namišljenih infekcij. Za razkužitev računalnika terjajo nakup, kar lahko uporabniki enostavno storijo z vpisom številke kreditne kartice. V najboljšem primeru dobijo podpovprečne programe, v najslabšem pa prave viruse in trojanske konje. V FBI ocenjujejo, da so pisci teh zlobnih antivirusnih programov (kakšen oksimoron) letos nabrali že več kot 150 milijonov dolarjev.

Problem je, da se tovrstna nesnaga ne pojavlja le na obskurnih straneh. Septembra letos so pretentali celo The New York Times, ki je v svojih oglasnih pasicah objavil oglas za zlobni antivirus. Včasih hekerji enostavno vdrejo na strani in jih uporabijo za distribucijo zlobne kode. Prejšnji mesec pa je na primer prodajalec Office Depot iz ZDA ob prodaji spletnih kamer nevede priložil še povezavo na stran, ki je...

Reuters - Maja letos je Evropska komisija Intelu izrekla astronomsko kazen zaradi zlorabe monopolnega položaja, ki je podjetje stala 1,06 milijarde evrov. Sporna je bila Intelova praksa dogovarjanja s sestavljavci računalnikov, ki so dobili kar opazne popuste pri nakupu Intelovih procesorjev, če niso vgrajevali preveč konkurenčnih (predvsem AMD-jevih) čipov. Sedaj pa Intelu drsi tudi na domačem terenu.

Po neuradnih informacijah, ki jih povzema Reuters, se tudi ameriški regulatorji trga pripravljajo na začetek postopka proti Intelu. Zvezna komisija za trgovino (FTC) je preiskavo uvedla lanskega junija. Trije izmed štirih komisarjev, ki primer proučujejo, naj bi se nagibali k začetku uradnega postopka, kar naj bi se zgodilo v prihodnjih tednih.

Intelov predstavnik za stike z javnostmi Chuck Mulloy je podal uradno izjavo podjetja, ki pravi, da sodelujejo s FTC-jem in da so njihove poslovne prakse zakonite in v dobrobit potrošnikov. Spomnimo, da sta poleg EU tudi Južna Koreja in Japonska...

Slashdot - Ameriška zvezna komisija za trgovino (FTC) je prenovila svoja pravila na področju oglaševanja, ki jih je nazadnje posodobila leta 1980, pri čemer se je prvič dotaknila blogerjev. V ZDA je namreč bloganje bistveno bolj razširjeno kot pri nas, čeprav smo tudi pri nas pohvalno aktivni na tem področju, in ni malo blogov, kjer avtorji bolj ali manj pozitivno opisujejo tehnične igračke. To samo po sebi ni napak, če so recenzije pisane v dobri veri, in je zelo koristno za bodoče kupce, ki si lahko pred nakupom naprave preberejo prve vtise in kaj naučijo na tujih napakah.

Ker pa so proizvajalci zviti, so začeli blogerjem deliti brezplačne primerke naprav (analogija s Tom's Hardware je slučajna) ali jim celo primakniti kakšen dolar v zameno za ugoden opis naprave. FTC je odločila, da morajo blogerji te bonbončke v opisu jasno navesti, sicer jim grozi kazen v višini 11.000 dolarjev. Pravila stopijo v veljavo 1. decembra.

ComputerWorld - V ZDA je sodišče v Delawaru obsodilo Matthewa Millerja iz Newarka na plačilo 195.000 dolarjev odškodnine in dobrih 15 tisoč dolarjev sodnih stroškov zaradi razpečevanja nelegalne programske opreme. V postopku, ki se je sicer končal že maja, a so tožniki šele sedaj dobili dovolilo za njegovo obelodanitev, je BSA Millerju dokazala, da je na dražbeni spletni strani iOffer ponujal kopije programske opreme podjetij Adobe, Autodesk in Microsoft.

S spleta nelegalno preneseno programsko opremo je presnel na zgoščenke in jih prodajal za 8 do 12 dolarjev; skupno naj bi prodal 200 kopij (zaslužil je torej med 1600 in 2400 dolarji). Tatu so dobili, ko je preiskovalcu pod krinko poskusil za 52 dolarjev prodati programje v vrednosti 11.900 dolarjev - v končni fazi je izbarantal 45 dolarjev. BSA je v svoji izjavi zapisala, da se redko odločijo za pravno akcijo zoper posameznike, saj raje opozarjajo in izobražujejo javnost, a v tako kričečih primerih pač ukrepajo.

Zelo zanimivo je prisojeno...