Slo-Tech - Omejitve izvoza nekaterih ključnih elementov za izdelavo moderne elektronike, ki jih je uvedla Kitajska, niso le brezzobi tigri. V minulem mesecu Kitajska ni izvažala germanija in galija. Julija letos je izvoz germanija iz Kitajske znašal 8,6 metrične tone, kar je bilo dvakrat več kot junija - kupci so v pričakovanju omejitev hitro kopičili zaloge. Avgusta izvoza ni bilo. Podobno velja za galij, ki ga je Kitajska julija izvozila 5,1 tone, avgusta pa nič.

Spomnimo, da je Kitajska julija letos napovedala uveljavitev izvoznih omejitev na šest vrst germanija in osem vrst galija. Izvozniki morajo za vsako stranko dobiti izvozno licenco, če je tehnologijo oziroma izdelke možno uporabljati tudi v vojaške namene. Za čipe to vsekakor velja. Odobritev izvoznih licenc traja 45 dni, pravijo proizvajalci in trgovci z germanijem, zato avgusta izvoza še ni moglo biti - dovoljenja še čakajo.

Pred uvedbo omejitev je bila Kitajska največji izvoznik galija in germanija. Na svetovnem trgu je imela...

IEEE Spectrum - Nizozemski raziskovalci so naposled uspeli napraviti zlitino silicija in germanija, ki seva svetlobo. To odpira vrata do silicijevih laserskih diod za optične povezave, ki bi jih bilo mogoče zgraditi med samim nastankom procesorjev.

Medtem ko se gigantske količine podatkov po internetu prevažajo po optičnih vlaknih, pa v samih računalniških čipih ničle in enice če vedno potujejo po bakrenih žičkah. In to kljub temu, da je takšen način počasnejši in energijsko potratnejši od svetlobnega. Razlog je v temeljnih značilnostih polprevodniškega silicija, na katerem slonijo integrirana vezja. Po eni strani je ta material poceni in ga je mogoče enostavno obdelovati. Po drugi pa spada med tako imenovane polprevodnike z indirektno energijsko vrzeljo. Njegov prepovedani pas v energijskih stanjih, ki ga mora elektron prečiti, da pride iz valenčnega v prevodni pas, skriva dodatne kaprice: najnižja energijska vrednost prevodnega pasu je zamaknjena glede na najvišjo vrednost valenčnega....

Slo-Tech - IBM je v sodelovanju z GlobalFoundries, Samsungom in newyorško univerzo SUNY izdelal prvi delujoč čip v 7-nm tehnologiji. Izdelali so ga v raziskovalni tovarni v newyorškem Albanyju, kjer delajo s 300-mm rezinami. Trenutno so komercialno dostopni čipi, ki so zgrajeni v 14-nm tehnologiji, zelo blizu pa je tudi 10-nm, ki je po mnenju proizvajalcev skrajni domet trenutne tehnologije. Za 7 nm je bilo treba uporabiti nekaj trikov, ki nove čipe razlikujejo od trenutnih FinFET-ov. Pri tem velja že takoj na začetku zapisati, da je do komercialne rabe 7-nm čipov še vsaj dve leti.

Pomembna razlika je material, iz katerega so kanali tranzistorjev. Namesto silicija so uporabili zlitino silicija in germanija, ki ima boljše...

TG Daily - Z vedno višjim izkoristkom avstralska solarna elektrarna izgleda vedno bolje in bolje. Leto 2015, ko naj bi začela obratovati je še daleč, že sedaj pa Sanyo obljublja 23 % izkoristek svojih fotovoltaičnih celic. S spremembo proizvodnega procesa poleg rekordnega izkoristka v paketu pride še (precej) nižja cena in manjša poraba surovin (silicija). Nov postopek v proizvodnji pomeni, da je kristalna oblika silicija v sendviču med dvema amorfnima plastema (oblika silicija, ki se ne sklada v kristale, zaradi česar ga je možno tiskati na površino). Takšna oblika proizvodnje je sicer že poznana, Sanyo pa je očitno uspel močno zvišati...

Hindustan Times - Tranzistorji so pravkar postali še hitrejši, saj so na univerzi v Illinoisu podrli svoj lastni rekord, ki je do sedaj znašal 509 gigahertzev (GHz). Novi rekord je za 57 GHz višji, torej 566 x 10⁹ nihajev (sprememb stanja) v sekundi.

Običajni tranzistorji so sestavljeni iz germanija in silicija, ti super-hitri, pa iz "indijevega fosfida in indij-galijevega arzenida". Da ne bom ustrelil kakšnega kozla pri prevajanju strokovnih izrazov iz angleščine, bo najbolje, da si (tisti, bolj fizikalno naravnani) sami ogledate, kaj jim to omogoča. Zanimiv je njihov cilj, ki so si ga postavili - izdelati teraherčen (1000 GHz) tranzistor. So že na polovici. [:D]

ZDNet - Po pričakovanjih je IBM danes naznanil tranzistor, ki je do petkrat hitrejši od danes poznanih. Ne gre sicer za najhitrejši tranzistor sploh, vendar uporablja standardne tehnike proizvodnje, kar za druge, hitrejše bratce ne bi mogli trditi. Čip je narejen iz mešanice silicija ter germanija, dosegal pa naj bi hitrosti do 210 GHz. Zanimivo je, da je bil prav germanij prvi polprevodnik uporabljan za čipe, pozneje pa ga je skorajda v celoti nadomestil silicij. A klasika se očitno vrača ... Dodatne informacije in popolna novica na ZDNetu.

Reuters - Kako se mu je že reklo? Zmija Brzič al nekaj takega... Kakorkoli. IBM je danes objavil vest o svojem novem -- obenem tudi najitrejšem -- komunikacijskem čipu na svetu. Skupek tranzistorjev, temelječ na silicij-germanijevi ploščici utripa pri 110 GHz ter nadaljuje IBMjevo tradicijo izdajanja novih rekorderjev na tem področju.

Vezje je namenjeno vdelavi v superzmogljive komunikacijske naprave, kot so recimo razni usmerjevalniki (predvsem Ciscovi) in pretikala ('switch'), ki so seveda povezani preko optičnih vodov, po njih pa prste steguje tudi vojska. Po besedah Franka Dzubeck-a, predsednika svetovalne skupine pri 'Communications Network Architects', je poglavitna prednost vezja ravno prisotnost dodatnega sloja germanija, saj na njem tranzistorji delajo bolje ter porabijo manj energije.

Konkurenca pak ne spi: Conexant Systems, majhno kalifornijsko podjetje, razvija (takisto na silicij-germanijevi osnovi) 200 GHz vezje.

uebertakten.de - Jaz se najprej opravičujem za pomanjkanje novic z moje strani. Razlog so predvsem izpiti (3), ki zahtevajo mojo pozornost. Žal se bo suša nadaljevala do 10. julija, ko imam zadnji izpit.

Nekaj časa sem vam poročal o novi tehniki proizvodnje tranzistorjev in čipov, kjer z novim postopkom na silicij dodajo germanij in s tem pohitrijo samo hitrost čipa. No tehnikom IBM-a je uspelo narediti tranzistor na osnovi silicija in germanija, ki doseže hitrost 210 GHz. Vendar pa to ni zadnja meja te tehnike. Z njo je namreč možno iti celo do 300 GHz in še več. Tranzistor je predvsem uporaben v brezžični komunikaciji. IBM že od leta 1989 dela na tranzistorjih z mešanico silicija in germanija, a meje več kot 90 GHz jim ni uspelo prebiti. Glede na to, da nova tehnika prinaša velike možnosti, lahko pričakujemo tudi kake revolucionarne hitrosti pri proizvodnji samih procesorjev (upajmo) z strani IBM-a ali ostalih proizvajalcev. ...

Jaz - Mhja, da ne boste mislili, da je razlog za pomanjkanje novic samo lenoba vseh nas. Ok, delno je, ker se pač med vikendom nobenemu ne da kaj napisati, toda trenutno vlada na sceni nekakšno zatišje. Damn, kako bo komaj poleti .