»

Sistemi za branje misli delujejo bolje, če poznajo jezik

New Scientist - Ameriški znanstveniki so razvili način za branje možganskih valov, ki razume 250 besed - toda za njegovo zanesljivost je ključno, da so te povezane v stavke, kar nakazuje, da bodo morali prihodnji strojni tolmači naših misli dobro poznati jezike.

Na Kalifornijski univerzi v San Franciscu so na samem čelu raziskovanja branja možganskih valov z invazivnimi vsadki. Pred slabim letom so napravili prvi sistem, ki je znal solidno prepoznavati besede, a so pri tem uporabili trik, da so opazovali motorični korteks, namenjen nadzoru gibanja obraznih mišic, ne pa delov možganov, namenjenih govoru. Zdaj so naposled izgotovili metodo, s katero lahko izluščijo besede tudi iz teh delov možganov. Kot je običajno, so za eksperiment uporabili štiri bolnice, ki imajo elektrode vsajene zaradi nadzorovanja epileptičnih napadov. Postopek vsebuje dva strojna algoritma: prvi v možganskih valovih išče zaznavne vzorce, drugi pa iz njih nato razbira osmišljene besede, pri čemer si pomaga tudi s posnetim...

12 komentarjev

Preboj v prevajanju možganske aktivnosti v govor

Slo-Tech - Raziskovalci z Univerze Columbia so uspeli s pomočjo možganskega vsadka in strojnega učenja možganske valove prevesti v za silo razumljive besede.

Medicina pozna vrsto načinov za beleženje možganske dejavnosti, s katerimi ugotavljamo, kateri skupki nevronov so prižgani v določenem trenutku. Toda v tolmačenju, kaj ti signali dejansko pomenijo, smo še na zelo primitivni stopnji in do vmesnikov, ki bodo človeške misli hitro prevajali v uporabne informacije, smo še daleč. Korak do njih so sedaj napravili na njujorški Univerzi Columbia, kjer so uspeli iz možganskih valov izluščiti, katere številke so slišale testne osebe.

Za preizkus so izbrali pet oseb, ki so sicer bile v postopku vsaditve elektrod za možgansko stimulacijo za zdravljenje...

5 komentarjev

Branje misli je tu

Slo-Tech - Raziskovalci na MIT so razvili vmesnik za komunikacijo z računalnikom, ki lahko prepoznava besede, ki jih ne izgovorimo, temveč si jih le predstavljamo v možganih. Gre za prenosno napravo, ki si jo nadenemo na glavo in vsebuje elektrode, ki zaznavajo nevromišične signale na čeljusti in obrazu. Ko si besede "izgovorimo v glavi", se pojavijo značilni signali, ki jih lahko naprava prepozna. Drugače povedano: če si predstavljamo, da smo izgovorili neko besedo, se naše mišice minimalno zdrznejo, česar človek ne more opaziti, lahko pa naprava zazna pripadajoče električne signale. S strojnim učenjem jo potem naučimo, kaj kateri pomeni, tako da jih je sposobna korelirati z dejanskimi besedami. Naprava se imenuje AlterEgo.

Povratna komunikacija...

40 komentarjev

Prepoznavanje ljudi z analizo EEG

Slo-Tech - Raziskovalci z Univerze Binghamton so pokazali, da lahko za identifikacijo ljudi uporabimo njihove možganske valove. Z EEG posnet odziv na vnaprej določene dražljaje je omogočil 100-odstotno natančno identifikacijo v skupini 50 ljudi, na katerih so tehniko preizkušali. Na ta način bi lahko v prihodnosti biometrično preverjali identiteto, podobno kot se sedaj počne s prstnimi odtisi, prepoznavanjem glasu in obraza, slikanjem šarenice ipd.

Vsakemu človeku lahko posnamemo možganske valove kot elektroencefalogram (EEG), a ta vzorec ni primeren za identifikacijo. Njegova oblika namreč ni povsem pod našim nadzorom, prav tako pa se spreminja glede na kognitivno stanje človeka....

6 komentarjev

Krmiljenje računalnika z mislimi

BBC - Znanstveniki z Univerze Washington v St. Louisu so razvili nov sistem za krmiljenje računalnika s pomočjo misli, o čemer poročajo v članku Using the electrocorticographic speech network to control a brain–computer interface in humans v reviji Journal of Neuroengineering. Čeprav tehnike za upravljanje strojev z mislimi, ki temeljijo na interpretaciji signalov elektroencefalografa (EEG), že obstojijo precej časa, je njihov pristop, poimenovan elektrokortikograf (ECoG), precej bolj sofisticiran.

Problem pri EEG je položaj elektrod, ki so pritrjene na glavo. Ker so na zunanji strani lobanje, ta absorbira velik del signalov. Tisti, ki se vendarle prebijejo skoznjo, so popačeni, oslabljeni in pomešani. Elektrokortikografija zato zajema signal bliže mestu nastanka....

14 komentarjev

Polovica nakupov iger je digitalnih

Vstopna stran trgovine Steam, ki omogoča prednaročilo igre Mafia II

vir: bit-tech.net
bit-tech.net - Pri NPD Group že dolgo spremljajo prodajne številke za računalniške igre, a so šele pred kratkim opravili prvo raziskavo, kolikšen je delež fizičnih nakupov v trgovinah ter koliko kupcev igro kupi kar iz udobja svojega stola pred računalniškim ekranom. Jasno je, da nakupovanje prek spleta pridobiva na popularnosti, a je vseeno v ZDA delež takšnih nakupov v primeru računalniških iger nekoliko presenetljivo visok. Znaša namreč kar 48%, skoraj polovico. S tolikšnim deležem so njihova poročila o prodajnih številkah iger seveda lahko imela znatne napake.

Pet najpopularnejših servisov po drugi strani niti ni tako...

11 komentarjev

Tipkanje brez uporabe prstov

ScienceDaily - Raziskovalci iz Floride, ZDA, so prikazali, kako lahko z uporabo možganskih valov upravljamo z računalnikom. Izum sicer še ni primeren za vsakogar, saj so poskuse izvajali pri osebah s hudimi oblikami epilepsije, ki so že imeli v lobanjo vgrajene elektrode, s katerimi so merili njihovo možgansko dejavnost. Raziskovalci so to izkoristili in jih uporabili za upravljanje računalnika.

Pri tem eksperimentu so na ekranu prikazali 6x6 polj veliko matriko, v kateri so bili postavljeni različni znaki abecede. Računalnik je nato vsakič izpostavil drug znak, oseba pa je morala zgolj usmeriti pozornost na tisto polje. Na takšen način se je program kalibriral oziroma povezal vzorce signalov iz elektrod s točno določenim poljem. Po kalibraciji je bila oseba zmožna zgolj z upravljanjem pozornosti na točno določeno polje napisati pravilno črko oz. znak, uspešnost pa je bila skoraj 100%.

Vzrok, da niso uporabili običajne tehnike EEG, pri kateri ni potrebe po vrtanju lukenj v lobanjo je ta, da...

14 komentarjev

Prve slike LROC

ScienceDaily - Danes so uradno objavljeni prvi posnetki nasine sonde Lunar Reconnaissance Orbiter Camera (LROC), ki je utirjena okoli Meseca. V sondo sta vgrajena 2 senzorja za snemanje površja od blizu z ločljivostjo do 1 metra in senzor za snemanje večjih površin Lune v šestih frekvenčnih območjih. Utiritev sonde je začetek nasinega programa vrnitve na mesec, ki v končni fazi planira.... Hmm... Niso še čisto točno povedali, vsekakor pa je želja Nase stalna človeška postojanka na Luni.

Sonda je narejena z dvema namenoma:
- določiti kraje pristanka prihodnjih lunarnih misij;
- posneti pola tokom...

13 komentarjev

Rimski cesti odrezali dva spiralna rokava

Umetnikova upodobitev Rimske Ceste

vir: New Scientist
New Scientist - NewScientistSpace pravi, da je bila izločitev Plutona iz kluba planetov nič v primerjavi s tem, kar so astronomi storili nedavno. Rimski Cesti so namreč "odrezali" kar dva spiralna rokava. Dolgo časa so astronomi predvidevali, da naša galaksija vsebuje 4 spiralne rokave: rokav Strelec, rokav Kotomer, rokav Ščit- Kentaver in rokav Perzej.

Zadnja opazovanja Spitzerjevega teleskopa, ki nebo opazuje v infrardečem delu spektra, kjer je možno videti tudi skozi za vidno svetlobo neprosojne oblake prahu, nakazujejo, da sta prva dva omenjena rokava (Strelec in Kotomer) zgolj koncentracije...

13 komentarjev

Upravljanje prenosnika z udarci

Slashdot - Kolikokrat ste v jezi nad nerazumljivim obnašanjem prisolili eno krepko računalniku? Do sedaj to običajno ni pomagalo, vendar se to utegne krepko spremeniti - vsaj za lastnike IBM prenosnikov, ki obenem za operacijski sistem uporabljajo Linux.

Pri IBM-u so namreč razvili gonilnike za Linux jedro, ki omogočajo uporabo v prenosnike vgrajega senzorja za pospešek. Senzor se vgrajuje v prenosnike serije ThinkPad od leta 2003 in prvotno namenjen zaščiti trdega diska, če prenosnik pade po tleh. Kmalu so se pojavili tudi alternativni načini uporabe tega senzorja in sedaj HDAPS gonilnik za Linux jedro omogoča uporabo "knock-knock" ukazov za nadzor programov, menjavo namizja, 3D izrisovanje nagiba prenosnika... Na razvijalskih straneh je IBM objavil članek z navodili za uporabo senzorja skupaj s kodo Perl skripte, ki omogoča pripravo okolja za vnos ukazov s trkanjem. Omenjeni so tudi Apple Mackbook prenosniki, ki uporabljajo podobno tehnologijo, vendar v članku opisane metode niso...

15 komentarjev

Upravljanje računalnika z mislimi

vir: Reuters
Reuters - Reuters poroča, da so znanstveniki naredili nov korak v smeri upravljanja računalnika z mislimi. Kot so sporočili raziskovalci podjetja Cyberkinetics Neurotechnology Systems, nov možganski senzor omogoča, da uporabnik (test je opravil 25-letni tetraplegik) z mislimi premika miškin kazalec, odpira elektronsko pošto in upravlja z robotsko napravo. BrainGate senzor, ki vključuje tudi implantacijo elektrod v možgane (v predel, ki nadzoruje gibanje), bo tako lahko v prihodnosti vsaj nekoliko olajšal življenje vsem, ki so postali paralizirani zaradi bolezni ali poškodbe. Čeprav to ni prvi tovrsten poizkus premikanja miškinega kazalca z...

18 komentarjev

Korak bližje k upravljanju računalnika z mislimi

BBC - Po poročanju BBC News, je skupina ameriških znanstvenikov razvila posebno pokrivalo s 64 elektrodami, s pomočjo katerega je mogoče z mislimi upravljati računalnik.

Elektrode namreč prevedejo možgansko aktivnost v ukaze za premikanje miškinega kazalca, naprava pa je bila že uspešno preiskušena na štirih posameznikih. Prednost naprave je tudi v tem, da je neinvazivna, torej elektrod ni treba "vgraditi" v človeško telo s kirurškim posegom.

Naprava pa ne bo uporabna samo za osebe, ki so paralizirane, pač pa morda tudi za igričarje. Na MIT Media Labs Europe so namreč v začetku tega leta že pokazali podobno napravo s katero je mogoče upravljati lik v računalniški igrici.

In kdaj se bomo lahko preselili v Matrico?

9 komentarjev

Nov internetni protokol

ScienceDaily - Po poročanju znanstvenega časnika ScienceDaily naj bi bil razvit nov, še hitrejši protokol za uporabo internetnih storitev. Po optimističnih napovedih naj bi s tem protokolom kar do desetkrat optimalneje izkoristili trenutno infrastrukturo in zmogljivosti. Vso zadevo si je zamislil Jonghun Park, asistent na Penn-Stateski šoli Informacijskih znanosti in tehnologij. Bistvena izboljšava napram trenutnim rešitvam naj bi bilo paralelno procesiranje zahtevkov, ki je bistveno hitrejše od trenutno uprabljanega serijskega. Preden bo vsa stvar na voljo tudi za praktično uporabo ljudskim množicam, bo sicer preteklo še veliko vode, a začetki so obetavni. Novica!

4 komentarji