IEEE Spectrum - Na ameriški kliniki Mayo so z uporabo hrbtenjačnega vsadka za stimulacijo živčnih signalov dosegli, da je možakar s popolnoma paraliziranimi nogami spet delno shodil.

Hromeče poškodbe hrbtenjače so ena največjih tarč medicine. Po svetu poteka množica raziskovalnih projektov, ki so v zadnjem desetletju že postregli s preboji, najsigre za uporabo presaditve celic, branja možganskih živčnih signalov ali raznih vsadkov.

Nova dobra novica pri rabi implantov prihaja s klinike Mayo v Minnesoti. Tam so dosegli, da je paraplegik Jered Chinnock po postopku s stimulacijo hrbtenjačnih signalov ob pomoči hodulje prehodil nekaj čez sto metrov. Zdravniki so priredili že obstoječi vsadek, ki ga predpisujejo bolnikom s kroničnimi bolečinami hrbta in jača...

Microsoft - Microsoftovi raziskovalci so razvili prototip novega sistema za polnjenje mobilnih telefonov, ki ne zahteva žične povezave niti fizične bližine. AutoCharge, kot so ga poimenovali, sam poišče ustrezne telefone v prostoru in vanje usmeri energetski žarek, s čimer jih polni.

Načini za brezžično polnjenje mobilnih telefonov že obstajajo, a so večinoma omejeni na razdalje kvečjemu nekaj centimetrov, nemalokrat pa zahtevajo posebne podloge za odlaganje telefona. Te izkoriščajo indukcijo, medtem ko je prenos energije z elektromagnetnim valovanjem na daljše razdalje težko izvesti. Valovna dolžina bi morala biti mnogo daljša kot pri vidni svetlobi, kar onemogoča prenos v ravni liniji, sferične izgube v okolico pa niso zaželene iz ekonomskih in zdravstvenih vidikov....

Slo-Tech - Precej zanimiv odgovor na finančno krizo prihaja iz hekerske skupnosti. Japonec Satoshi Nakamoto je leta 2009 predstavil digitalno valuto bitcoin, ki bi jo namesto centralne banke upravljali kar uporabniki sami skozi posebno p2p omrežje, zgrajeno po vzorcu bittorrenta (od tod seveda tudi ime). Valuta je zadnje čase postala še kar priljubljena.

Uporabnik si s spletne strani bitcoin.com prenese klient, ki je na voljo že za vse popularne platforme (Linux, Mac in tudi Okna). Avtomatsko dobi svojo številko računa (ti. bitcoin address), na katero mu lahko drugi uporabniki pošljejo kovančke kot...

TG Daily - Raziskovalci iz University of Lleida so razvili prototip za prepoznavanje ponarejenih evrskih kovancev s pomočjo optičnega senzorja iz miške.

Za uspešno prepoznavanje je potrebno imeti optični senzor z resolucijo vsaj 15x15 pixlov, najbolj pa se obnesejo LED ali infrardeči senzorji. Naprava s pomočjo senzorja odčita površino kovanca ter jo primerja z originalom, pri tem pa je odstotek uspešnosti prepoznave enak, kot pri strokovnjakih za prepoznavanje ponarejenega denarja.

Slo-Tech - Jeroen Domburg aka Sprite je na svoji spletni strani spritesmods.com pripravil kratek programček za vse tiste, ki imate dovolj denarja, da si kupite optično miško, a vseeno premalo, da bi si kupili skener.

Napisal je namreč programček, ki prikaže sliko iz 18x18 pixelskega CCD senzorja optične miške (gre za senzor ADNS-2610, ki ga imajo mnoge optične miške).


Z nekaj natančnosti je tako mogoče "poskenirati" miškino podlogo.

Če pa vaš šef namesto miškine podloge uporablja kakšne zaupne dokumente...

Slashdot - V kazinojih so igre sestavljene tako, da ima hiša vedno statistično prednost pred igralci. Ti občasno seveda dobijo kakšen velik dobitek, a na dolgi rok povprečno dobiva igralnica - navsezadnje, s tem se financira. Edina igra, kjer igralci lahko spremenijo verjetnost v svoj prid za približno odstotek, je blackjack. S štetjem kart že odigranih kart lahko igralec oceni, katero karto bo delivec izvlekel v naslednji potezi, in se ustrezno odloči, ali bo odstopil ali nadaljeval. Kakor kažejo hollywoodski filmi, tudi v realnosti velike hiše niso navdušene nad tovrstnim početjem, ki samo po sebi ni nelegalno, a prepametne igralce kljub temu po hitrem postopku pospremijo k izhodu.

Raziskovalci...

Nobelov sklad - Švedska kraljeva akademija znanosti ta teden objavlja letošnje dobitnike Nobelovih nagrad. V ponedeljek so razkrili dobitnike nagrade za medicino, ki gre v roke treh ameriških znanstvenikov, katerih delo je pripomoglo k razumevanju, kako telomere in encim telomeraza ščitijo kromose. V torek pa je sledila za naše strokovno področje pomembnejša razglasitev, saj smo izvedeli, kdo prejme Nobelove nagrado za fiziko. To prejmejo Willard S. Boyle in George E. Smith (vsak četrtino) za iznajdbo CCD-senzorja in Charles K. Kao (polovico) za pomembna odkritja na področju prenosa svetlobe v optičnih vlaknih.

Telomere so deli DNK na koncu kromosomov, ki jih ščitijo pred škodljivimi...

engadget - Avstralija bo v razvoj internetne infrastrukture vložila kar 43 milijard avstralskih dolarjev (približno 23 milijard evrov), kar je avstralski premier Kevin Rudd označil za največji vložek v kakršnokoli infrastrukturo v zgodovini države. Cilj vlaganj je zagotoviti hitrosti do 100 Mb/s s pomočjo optičnih vlaken vsaj 90 % prebivalcem, medtem ko bi ostalim omogočili hitrosti do 12 Mb/s prek satelitske oz. brezžične povezave (v to kategorijo npr. padejo samotne kmetije v notranjosti celine).

Do 49 % vložka naj bi prišlo iz privatnega sektorja, ostalo pa od države, deloma iz prodaje obveznic, del pa iz sklada za infrastrukturo. Obljubo želijo izpolniti v sedmih oz. osmih letih, svoj del pa država želi prodati po petih letih.

Avtoceste po državi in pešpot čez mejo.

Wired News - Po raziskavi, ki jih je objavila ameriška revija Journal of Personality and Social Psychology, imajo uporabniki elektronske pošte le 50 odstotkov možnosti, da pravilno ugotovijo, ali je sporočilo napisano v resnem ali šaljivem tonu. Da bi bila zagata še večja, pa je kar 90 odstotkov naslovnikov prepričanih, da so pravilno interpretirali pošiljateljevo namero.

Raziskovalci z University of Chicago in New York University so za potrebe študije uporabili 30 parov dodiplomskih študentov. Prvi izmed študentov v paru je drugemu poslal sporočilo v resnem ali šaljivem tonu. Študent-partner je dobljeno sporočilo interpretiral. Medtem ko je približno 80 odstotkov pošiljateljev napovedalo, da bo njihov partner sporočilo interpretiral pravilno, se je izkazalo, da je namero pravilno dojelo le dobrih 50 odstotkov naslovnikov.

Razlogi za razhajanja ležijo v egocentrizmu – nezmožnosti, da bi izstopili iz lastne perspektive. Pošiljatelji napačno domnevajo, da so ton ali čustva, ki ga imajo med...

Slo-Tech - Še enkrat se je z novico izkazal Dare:

Logitech je naredil novo miško, z DVEMA optičnima senzorjema z resolucijo 800 dpi. Miška izgleda kot Cordles MauseMan Optical, le da je na kablu ter črne barve. In kako deluje? Senzorja sta postavljena pod različnima kotoma (približno 45°). Tako miška veliko bolje razloči premike podlage. S tem naj bi odpravili neljubo obnašanje optičnih miši pri zelo hitrih premikih. Le kaj si bodo še izmislili?

2fast CPU - Macally iOptiJr je spet ena izmed mišk, ki ne iztopa po lastnostih; ima 3 gumbe, kolešček (scroll wheel), optični senzor, pa še majhna je, kar ji omogoča dobro prenosnost. Čeprav so lastnosti miške precej običajne, tega ne morem trditi za dizajn. Miška je sicer precej običajne oblike, vendar je popolnoma prozorna. Prozornost je precej pogosta pri napravah za Apple Mac računalnike, pri računalnikih PC (Iomega se sicer nekaj trudi s svojimi ZIP prenosnimi ZIP enotami) pa je prozornost mišk, tipkovnic ali drugih naprav precej redkejša. Vendar prozornost sama po sebi ni nič posebnega (pač prozorna plastika). Miška pokaže svojo pravo lepoto šele takrat, ko jo priključimo na USB in le-ta (miška) vključi svoj optični senzor....

CNet - Logitech je izdelal novo miško, Cordless MouseMan Optical, ki deluje na podlagi optične tehnologije in tehnologije radijskih valov. Miškina optična kamera zajame 1.500 slik na sekundo in deluje na resoluciji 800dpi - dvakrat toliko, kot optični senzorji, ki so trenutno na trgu - za večjo natančnost na kakršnikoli podlagi.
Njene baterije delujejo nekje 3 mesece; in da je poraba energije čim manjša, ima miška štiri načine energijske porabe.
Miška vas bo stala $69.95.
Več o miški si lahko ogledate na Logitechovi strani. Zadevca je kar zanimiva, tudi luštna na pogled.