The H - Novellov razvijalec Greg Kroah-Hartman, eden ključnih upravitelj Linux jedra, je napovedal vrnitev gonilnikov za android telefone v uradno (vanilla) Linux jedro. Tam so že bili pred dvema letoma, nakar so jih bili primorani odstraniti zaradi pomanjkanja interesa in razvijalcev. Ti so se zdaj ponovno našli na nedavni konferenci v Pragi, kar bi znalo pomeniti, da bo prihajajoča izdaja jedra 3.3 tekla na Android telefonih in tablicah.

Android Mainlining Project, kot si pravi skupina približno petnajstih interesentov, si je za cilj zadala prenos Androidovih gonilnikov v uradno jedro, s tem pa možnost nadaljnjega razvoja teh gonilnikov bodisi za namensko Android jedro ali splošno Linux jedro brez posebnih komplikacij ali potreb po vsakokratnih navzkrižnih popravkih. Delo so...

InternetNews - Kot poročajo na InternetNews poročilo Linux Foundation Linux Kernel Development: How Fast is it Going, Who is doing it and Who is Sponsoring it? o razvoju Linux jedra razkriva pospešen razvoj le-tega.

Od različice 2.6.24 do 2.6.30 so razvijalci dodali 2,7 milijona vrstic kode, povprečno pa so vsak dan prispevali 10.923 vrstic, 5.547 vrstic pa pobrisali.

Število popravkov in posodobitev na uro se je povečala za 42 odstotkov (povprečno vsako uro v jedro dodajo 5,45 posodobitev), povečalo pa se je tudi število razvijalcev: iz 1057 (pri jedru 2.6.24) na 1150 (pri jedru 2.6.30).

Raziskava tudi kaže, da majhno število razvijalcev prispeva večino kode, pri razvoju zadnjega jedra pa so bili najbolj dejavni neodvisni razvijalci (21,1%), sledili pa so razvijalci pri Red Hatu (12%), IBM-u (6,3 % sprememb), Novellu (6,1%) in Intelu (6,0 %). Kot zanimivost lahko omenimo še, da Linus Torvalds ni več med 30 najbolj aktivnimi razvijalci, kljub temu pa ostaja pomemben član razvijalske skupnosti.
...

Ubuntu.si - Statistike kažejo, da v Linux jedru v povprečju vsakih 6 dni odkrijejo potencialne varnostne ranljivosti. Ko je ranljivost v jedru odpravljena, uporabniki prejmejo posodobitveni paketek jedra in ga namestijo, nato pa je potreben ponovni zagon sistema. Ponovni zagon sistema pri posodabljanju ostalih delov sistema pod Linuxom praviloma ni potreben, je pa posodabljanje jedra ravno zaradi potrebe po ponovnem zagonu računalnika za marsikoga precej nadležno.

Težavo pa so sedaj v veliki meri rešili pri podjetju Ksplice, kjer so razvili odprtokodno rešitev Ksplice, ki omogoča posodobitve Linux jedra brez potrebe po ponovnem zagonu sistema.

Ksplice omogoča neopazno posodobitev Linux jedra med samim delovanjem sistema (in med tem, ko tečejo aplikacije), vendar pa sistem deluje le za posodobitve ki ne zahtevajo semantičnih sprememb v podatkovnih strukturah Linux jedra. Kljub temu je takih posodobitev večina, saj je analiza varnostnih posodobitev jedra v obdobju od maja 2005 do maja 2008...

Slo-Tech - Konec prejšnjega meseca, natančneje 25. avgusta 2006, je minilo natanko 15 let od kar je, takrat finski študent, Linus Torvalds na (kdo se še spomni novičarskih skupin) USENETU v skupini comp.os.minix javno naznanil svoj hobi - začel se je ukvarjati z izdelavo operacijskega sistema, podobnega Minixu, ki bo tekel na Intelovi platformi 386. Skupaj s tem obvestilom je javno objavil tudi FTP naslov, na katerem je bila dostopna njegova izvorna koda.

Kaj se je zgodilo v naslednjih 15 letih, bolj ali manj podrobno vemo vsi. Če pa vas zanimajo podrobnosti, kaj se je dogajalo na področju odprtokodnega programja pred in po tem, kako je Linux vstopil v poslovna okolja in kaj je k temu pripomoglo, vam priporočamo branje knjige Rebel Code, Linux and Open Source Revolution. Novinar Glyn Moody v dokaj preprostem, netehničnem jeziku podrobno opisuje zgodovino razvoja odprtokodnega programja, od začetkov Richarda Stallmana in projekta GNU, prek razvoja Linux jedra, do najpomembnejših...

Slashdot - Slashdot poroča, da so v okviru Mactel-Linux projekta uspešno zagnali Linux na 17-inčnem Core Duo iMac-u. Skupina je uporabila prirejeno Linux jedro, uspešno zagnala tipkovnico in USB mrežno kartico ter zagnala Gentoo, ki že lahko prevede Linux jedro. Projekt je šele v povojih, vendar so izgledi dobri. Je invazijo pingvinov sploh še mogoče zaustaviti?

Tom's Hardware - Najbrž si niti v najbolj mokrih sanjah niste upali predstavljati, da bo Intel še kdaj ponudil možnost odklepanja njihovih procesorjev, ki so zaklenjeni že od časov prvih Pentiumov. In že od leta 1998 ni nikomur uspelo omajati ali razbiti ključavnice, ki je zadolžena za to, da množilnika ne moremo spreminjati.

Očitno pa se v Intelovih logih zadeve obračajo na bolje. Tom's Hardware poroča o prvih osnovnih ploščah, ki znajo izkoristiti prednosti t.i. PRB ("performance requirement bit"). Gre za nastavitev, ki jo zaenkrat podpirata samo najmočnejša Socket 775 procesorja (izvedenki 550 in 560), in vam omogoča da znižate množilnik z nazivne vrednosti na minimalno 14x. Zadeva je zelo podobna AMDjevemu načinu odklepanja Athlonov 64, na žalost pa to opcijo podpirajo le najdražji procesorji, in ne vsi, tako kot je to pri AMDju.

Seveda ena lastovka še ne prinese pomladi, vendar je vseeno lepo videti, da se tudi na Intelovem bregu za overclockerje stvari počasi obračajo na bolje .

Slashdot - Kolikšna je vrednost odprtokodnega jedra Linux? To vprašanje se je porodilo, ko je Jeff V. Merkey na novičarski skupini linux.kernel objavil ponudbo, da za petdeset tisoč dolarjev odkupi linux jedro oz. njegovo kodo v določenem trenutku v času.

Na to ponudbo je Ingo Molnar odgovoril, da bi bil razvoj linux jedra iz "ničle" po izračunu programa za približno oceno vrednosti kode SLOCcount vreden kar 175 milijonov dolarjev. Ko je to opazil avtor programa SLOCcount, David A. Wheeler, se je še sam poglobil v oceno kode in prišel na plan z oceno 612 milijonov dolarjev. Naj samo omenim, da jedro obsega že preko 4,2 milijona vrstic izvorne kode.

To vsekakor ni mačji kašelj, zakaj ne pa si preberite v oceni Davida A. Wheelerja.

Slo-Tech - Danes smo ponovno nazaj na SMP sistemu, tako da bi stran morala delovati hitreje. Zaradi izpada, ki je posledica nepričakovanih komplikacij ob zamenjavi, se opravičujemo. Zahvala gre pa zagotovo tudi podjetju RedRat Store, ki nam je ta mesec in pol, ko je bila SMP plošča na popravilu, dostavilo zgleden nadomestek. Hvala!

Slo-Tech - Pred približno 10. leti, je se je Linus Torvalds odločil, da mu je dovolj Unixov in začel delati na novemu projektu, ki pa je imel še vedno veliko skupnega z Unixi - Linux, seveda. Kmalu pa so se za razvoj Linuxa začeli zanimati tudi drugi ljubiteljski programerji, ki jih je bilo iz leta v leto več. Linux je tako po zaslugi teh ljubiteljskih programerjev in številnih podjetij, ki so se vključila v razvoj (IBM, Sun, ...) postal eden izmed najbolj znanih in razširjenih operacijskih sistemov na svetu. Seveda se sliši malce hecno, ampak k razvoju Linuxa je veliko prispeval tudi Microsoft, vendar ne v obliki programerske pomoči, ampak kot konkurenca, ki je Linuxaše prisilila v razvoj vedno boljšega operacijskega sistema. Za konec naj še rečem: "Vse najboljše Linux in še na mnoga leta." Thanx, Žiga.

Linux Today - Gonilniki za eksotično strojno opremo pod Linuxom so bili svojčas kar precejšen problem, a počasi se se stvari začele obračati na bolje in zadnje čase je podprto takorekoč vse (razen mojega winblowz modema na notebooku... grrr). Tule je interview z Jonathanom Corbetom, soavtorjem knjige Linux device drivers. Človek zelo dobro pozna razvoj Linux jedra v zadnjih nekaj letih in pove veliko zanimivih stvari o tem, kako se bo pisanje gonilnikov razvijalo naprej. Pravi, da bo zelo zanimivo, ko bodo v vseh mrežnih gonilnikih prisotne možnosti 'zero-copy', pa tudi bolj natančno zaklepanje za SMP sisteme bo Linux potiskalo vedno bolj med profesionalne strežniške sisteme. Skratka zanimivo branje.
Mimogrede, če hočete biti vedno na tekočem z razvojem Linux jedra, potem redno preverjajte stran kt.zork.net. Na njej se dobi tedenski povzetek dogajanja na dopisnem seznamu razvijalcev.

Earth Web - Na EarthWebu so napisali informativen članek o računalnikih z dvema procesorjema. Zaključki niso nič kaj pretresljivi, menijo pa, da se za domačo uporabo in uporabo v pisarnah to definitivno ne izplača. Drugače je pri različnih grafičnih porgramih, pa tudi tukaj se za SMP sistem odločimo le, če nam dotični program podpira mulitprocesiranje in bomo s tem prihranili veliko časa.

Tom's Hardware - IBM je za razliko od nekaterih ostalih podjetij (Sun Microsystems, Microsoft in EMC) prepričan, da je prihodnost v "open source" programski opremi. Tako je IBM namenil kar miljardo $ (zelo zelo zelo veliko novcev) za razvoj Linux OS. Vse kar se dogaja zadnje čase na področju OS, nakazuje, da ima Linux še lepo prihodnost in prav lahko se zgodi, da bomo prav kmalu vsi uporabljali kake klone le tega. Meni je v bistvu popolnoma vseeno kateri OS bom uporabljal, da bo le dobro služil svojemu namenu in bo čim cenejši ali po možnosti kar zastonj [:D].Klik !