Slo-Tech
Prijavi se z GoogleID

»

Elektromagnetna črna luknja na Zemlji

Simulacija požiranja žarka

vir: New Scientist
New Scientist - Kitajski znanstveniki na Univerzi v Nanjingu so uspeli izdelati črno luknjo, ki se obnaša kot prava, vesoljska črna luknja, a na našo srečo to velja le za elektromagnetno valovanje, zaenkrat v mikrovalovnem spektru. Črna luknja, ki požira mikrovalove, za požiranje ne uporablja gravitacije, ki bi bila dovolj močna za ukrivljanje žarkov, temveč elektromagnetno valovanje preprosto absorbira. Teoretičen del izdelave naprave sta v začetku leta v članku predstavila Evgenij Narimanov in Aleksander Kildišev z Univerze v Purdueju. Znanstvenika sta bila tudi presenečena, da je do dejanske izvedbe prišlo že tako kmalu po objavi članka. Črna luknja je sestavljena iz 60 kolobarjastih trakov,...

26 komentarjev

Odkrita nova vrsta črnih lukenj

Umetnikova interpretacija

vir: Wired News
Wired News - Črne luknje so zanimiva vesoljska telesa, ki so dobile ime po svoji barvi. Skupna značilnost vseh črnih lukenj je, da imajo na majhnem prostoru nagneteno tako veliko maso, da je njihova ubežna hitrost večja od svetlobne hitrosti. Ker je ta večno ujeta in ne more pobegniti z njih, jih ne vidimo in so črne. Doslej so vse opažene, ali bolje rečeno odkrite, črne luknje lahko razvrstili v eno izmed dveh kategorij: malo, kjer so bile črne luknje od 3- do 20-krat težje od Sonca, ali supermasivne, ki so milijonkrat masivnejše. Vmesne velikosti niso našli, čeprav so špekulirali o obstoju tudi lukenj te velikosti.

Sedaj so bojda našli prvo, ki ustreza tej definiciji. V galaksiji, ki je od nas oddaljena 290 milijonov svetlobnih...

43 komentarjev

Odkriti binarni sistem črnih lukenj

Smrtonosni dvojec

vir: ScienceDaily
ScienceDaily - Odkriti eno črno luknjo je relativno enostavno (nenazadnje, ena naj bi bila kar v središču skoraj vsake galaksije), odkriti binarni sistem dveh črnih lukenj pa se smatra kot eno izmed najtežjih opravil astronomije - velike so namreč samo kot kakšen sončni sistem, zato je razločevanje med dvema (in ne preprosto sklepanje, da gre za eno črno luknjo) še toliko težje. Vendar bi naj znanstvenikom iz Tucsona uspelo identificirati takšen binarni sistem.

Črni luknji, ki zaokrožita druga okrog druge približno vsakih 100 let, se vrtita s hitrostjo kar 6000 kilometrov na sekundo (za primerjavo, naše Sonce se vrti okrog središča naše galaksije s hitrostjo 220 kilometrov...

34 komentarjev

Črne luknje v optičnih vlaknih

vir: Nature
Nature - V laboratorijih Univerze St. Andrews v Veliki Britanji so ugotovili, da lahko poustvarijo črne luknje oziroma umetno dogodkovno obzorje. Odveč je pripomniti, da pri poustvarjenih dogodkovnih obzorjih ne gre za takšne razežnosti, kot jih lahko opazujemo v vesolju. Znanstveniki jih opisujejo kot "žepne" izdaje ter jih smatrajo za "popolnoma neškodljive".

Ulf Leonhardt je skupaj s kolegi pokazal, da utripanje svetlobe po optičnem kablu lahko vpliva na druge valovne dolžine svetlobe podobno, kot se to dogaja pri "običajni" črni luknji. Laboratorijske različice črnih lukenj naj bi omogočale, da znanstveniki preizkusijo ključni vidik njihove teorije: ali so zares popolnoma črne, ali pa oddajajo določene delce in sevanje?

...

14 komentarjev

Zemlja se nahaja na strelni liniji

WR 104

vir: Slashdot
Slashdot - Znanstveniki iz Univerze v Sydney-u so odkrili, da je binarni zvezdni sistem, ki so ga odkrili pred osmimi leti, tiktakajoča bomba, ki lahko (ali pa je že) vsak trenutek spusti proti Zemlji smrtonosen snop gama žarkov, ki bi povzročil izumrtje večine živih bitij na Zemlji. Ena izmed zvezd je namreč t.i. Wolf-Rayet-ova zvezda, ki se nahaja v zadnjem stadiju obstoja, preden se dokončno prelevi v črno luknjo, pri čemer v svojih zadnjih izdihljajih eksplodira kot supernova in pošlje v vesolje že prej omenjeni snop gama žarkov.



Zemlja namreč, po trenutnih podatkih (ki pa na srečo še niso...

132 komentarjev

Razvozlali Möbiusov trak

Möbiusov trak

vir: Wikipedia
Slashdot - Möbiusov trak je leta 1858 odkril nemški matematik in astronom Augustu Ferdinandu Möbius. Möbiusov trak si ponazorimo s papirnatim trakom, ki ga obrnemo za 180° in zlepimo skupaj, kakor kaže spodnja slika. Zanimivo pri Möbiusovem traku je, da gre za dvorasežno neorientabilno ploskev z enim robom, kar pomeni, da se objekt pri obhodu traku prezrcali. Zapišemo ga lahko v parametrični obliki ali v cilindričnih polarnih koordinatah. Vse to je znano že desetletja. Zgolj tri dni pa je znano, kako Möbiusov trak zapisati v obliki algebraične enačbe. To je uspelo strokovnjakoma za nelinearno dinamiko Gertu van der Heijdenu in Eugenu Starostinu z University College London, ki sta svoj prispevek objavila v nedeljo. Klik!

27 komentarjev

Črna luknja pomaga pri nastanku zvezd

Google News - V središču naše galaksije so poleg črne luknje odkrili več ducatov novih zvezd. Zvezde naj bi bile nastale manj kot svetlobo leto stran od črne luknje, kar je presenetljivo, saj so črne luknje ponavadi znane kot uničevalne, omenjena nova odkritja pa so dokazala nasproten primer. Znanstveniki domnevajo, da velike količine plinov, ki so dovolj oddaljene od črne luknje in krožijo okrog nje, lahko pripomorejo k nastanku zvezd.

Odkrila sta jih Sergei Nayakshin z britanske univerze in Rashid Sunyaev z inštituta za fiziko Max Plank v Nemčiji s pomočjo rentgenskega observatorija. Nove zvezde naj...

70 komentarjev

Preskillu zbirka enciklopedij

Research Nws - Leta 1997 sta Stephen Hawking in Kip Thorne stavila z Johnom Preskillom za zbirko enciklopedij po zmagovalčevi izbiri, da se informacija s tem, ko vstopi v črno luknjo, porazgubi. Ta (klasični) model tako pripelje do informacijskega paradoksa, saj narekuje, da so vse črne luknje enake, kljub različnim začetnim stanjem sistema ali drugače povedano, neodvisne od tega, kar vanje zmečemo.

Mnogim se je sicer zdelo, da kaj takega, kot je implikacija na paradoksalnost v ustroju našega vesolja, ni ravno znak dobrega modela, a boljšega niso mogli ponuditi. V tem času so se tudi vse bolj uveljavljale teorije strun, njih zagovorniki pa so si med drugim zadali, da bodo razsodniki v tej stavi. Pobudo so prevzeli na univerzi v Ohiu in predstavili svojo rešitev na podlagi teorije strun, ki opisuje črne luknje kot klopčiče strun.

Najbolj očitna posledica tega modela je, da strune obstajajo (v koherentni obliki) tudi znotraj luknje. Če vemo, da različne delce sestavljajo različne strune, lahko...

11 komentarjev

NEC-ov velikan

SLCentral - Čeprav se nikoli nisem preveč navduševal nad monitorji in podobno navlako, ki nam jo ponuja industrija zagotavljajoč, da najmanj kvari oči, sem vseeno z veseljem prebral test NEC-ovega monitorja LCD, ki sliši na ime MultiSync LCD 2110 XtraView. Zaslon je posebnež, saj njegova diagonala meri kar 21.3", kar ga naredi idealnega za uporabnike, ki morajo imeti dober pregled nad velikim številom podatkov (borze, banke, bolnišnice, ...). Monitor se lahko pohvali s kar precejšnjo mero dobrih tehnologij in, na žalost, tudi s precej visoko ceno, saj stane kar zajetnih 3800 $. Vsekakor preveč za še tako premožnega navdušenca (ali pač :)). No ja, kljub vsej odličnosti pa se ni mogel izogniti nekaterim pomanjkljivostim, ki so skupne večini LCD-jčnikom. Katerim, pa si preberite na SLCentral.

0 komentarjev