PNAS - Dojemanje in upravljanje tveganja in nagrade, ki predstavljata osnovo kapitalizma, ni lastno le ljudem, ampak ga precej dobro obvladajo tudi opice. Vsaj tako kaže raziskava, ki so jo izvedli na opicah vrste rezus, ko so jih naučili koncepta tveganja in nagrade. Ugotovili so, da so opice podobno kot ljudje na splošno rahlo nagnjene k zmanjšanju tveganja, so pa v obilju pripravljene tvegati več.

Eksperiment je zelo domiseln, saj opice nimajo koncepta denarja. Kako jih torej prepričati v tvegano vlaganje in kako vrednotiti njihovo premoženje in nagrado? Preprosto, le razmišljati ne smemo preveč po človeško. Denar ni vse, vam bo povedal vsak lačen in žejen človek. Tudi žejne opice visoko cenijo vodo in zato so eksperiment izvajali z vodo. Opice so dobile vodo kot...

Slashdot - Človeški genom oziroma zaporedje baznih parov v vseh 23 parih kromosomov je na grobo poznano od leta 2003, skoraj v celoti (sekvencirali niso zgolj telomer, centromer in nekaj drugih naključno raztresenih mest na kromosomih) pa od leta 2006. Pred razvozlanjem človeškega genoma so bili znanstveniki optimistično prepričani, da bomo s tem znanjem zmogli napovedovati vse dedne bolezni, podvrženost preostalim boleznim (na primer visokemu krvnemu tlaku ali kratkovidnosti) in jih zdraviti.

Realnost nas je razočarala. Genom je pomembno vplival na razumevanje...

Slashdot - Prioni so povzročitelji bolezni, katerih obstoj so prvikrat predpostavili v 60. letih prejšnjega stoletja, izolirali in nedvoumno okarakterizirali pa so jih šele sredi 80. letih. Od bakterij in virusov se razlikujejo v tem, da so po strogi definiciji življenja nežive strukture, saj ne vsebujejo DNK ali RNK in niso nič drugega kot napak zviti proteini. Protein PrP je prisoten v zdravih celicah, kjer je zvit v nativno obliko s 43 odstotki alfa vijačnice in 3 odstotki beta ploskev. Različica PrP^SC istega proteina se razlikuje v zvitju, saj sta njegovi sekundarna in terciarna struktura...

TG Daily - Najbolj pogosta genetska okvara pri ljudeh, barvna slepota, bi znala že čez nekaj let postati preteklost s pomočjo genetskega zdravljenja. Barvna slepota je predvsem pogosta pri moških, za katero trpi okrog 8 % vseh belcev, a je pri ženskah zelo redka. Kot večina genetskih okvar, ki zadenejo predvsem moške, prizadene X kromosom, a se pojavlja v različnih stopnjah, s katero zadane bolnika. Najhujša oblika, akromatopsija, zadane približno eno izmed 30.000 oseb, prav ti pa so najprimernejši kandidati za novo zdravljenje. Osebe, ki trpijo za akromatopsijo, ne razlikujejo med nobeno izmed barv in imajo močno otežen vid v močnejši svetlobi, kot je običajna svetloba zunaj stavb sredi dneva.

...

TechCrunch - Na TechCrunchu so predstavili izredno zanimiv pripomoček, ki ga je spisal Microsoftov razvijalec Michael Kordahi. Ker pri spletnih iskalnikih vsakdo trmasto zagovarja svojega konja, je Kordahi izdelal aplikacijo, ki pokaže rezultate iskanja po vpisani ključni besedi, kot jih izpljunejo Google, Bing in Yahoo, le da sprva ne vidite, kateri stolpec je od katerega iskalnika. Šele po glasovanju za najuporabnejši rezultat vam odkrije, kateri iskalnik ste izbrali. Nekaj časa je aplikacija izpisovala tudi statistiko, kateri iskalnik so uporabniki izbrali, a so jo zaradi zlorab ukinili. No, zgodnji rezultati so ostali: Google 44 odstotkov, Bing 33 odstotkov in Yahoo 23 odstotkov.

Kateri pa...

BBC - BBC poroča, da so z najnovejšimi raziskavami Y-kromosoma ugotovili, da je najstarejši skupni prednik vseh moških živel pred 59.000 leti v Afriki. Ta ugotovitev bega znanstvenike, saj so že pred časom ugotovili, da je živela tako imenovana mitohondrijska Eva pred 143.000 leti. Do te razlike je verjetno prišlo zato, ker so imele ženske skozi zgodovino bolj ali manj konstantno število otrok, pri moških pa so bile velike variacije. Kakšni reveži niso zaplodili nobenega otroka, nekateri srečneži pa več z več ženskami, recimo Džingiskan. Zato ima mitohondrijska DNA bolj konstantno sestavo skozi zgodovino kot Y-kromosom. Hkrati je mitohondrijska DNA bolj občutljiva za mutacije in posledično osebek z mutirano mitohondrijsko DNA hitreje propade.

Ločeno raziskovanje po ženski in moški liniji je mogoče zato, ker imamo moški Y-kromosom, ki ga ženske nimajo, vsa mitohondrijska DNA pa je ženska. Pri oploditvi se namreč iz spermija prenese samo kromosomska DNA, mitohondrijska pa je vsa iz...

Telegraph News - Prav ste prebrali, novica ne govori o zdravilu, ki bi vas rešilo pozabljivosti, temeč ravno nasprotno. Ameriški znanstveniki so namreč odkrili učinkovino, s pomočjo katere lahko namensko brišejo določene spomine posameznikov. Zdravljenje se bo uporabljalo v primerih, ko ima pacient travmatične izkušnje iz preteklosti, ki mu onemogočajo normalno življenje. Med zdravljenjem naj bi se oseba osredotočila na pretekel dogodek, zdravnik pa bi ji medtem ob pravem trenutku vbrizgal zdravilo, ki ga izbriše, brez da bi pri tem vplivalo na ostale spomine.

Potencialna zloraba takšne snovi je lahko zelo škodljiva in predstavlja pomembno moralno vprašanje, zato bo pred masovno uporabo, če bo zadeva sploh razvita do takšne stopnje, potrebna obilica javne debate.

Izvorna novica.

Ars Technica - Pred dnevi smo poročali, da se je, natančno rečeno, zaradi poizkusa spletne cenzure, kot ogenj razširil eden od ključev, s pomočjo katerega je možna uporaba HD-DVD-jev na platformah, kjer to predhodno zaradi pomanjkanja HDCP-ja ni bilo mogoče.

Kot vedno pa našo ljubo zemljo tlačijo subjekti, ki se do danes niso naučili ene izmed pomembnih lekcij interneta: na njem ni skrivnosti.



Tokrat ponosno čestitamo Michaelu Ayersu, predsedniku AACS LA, družbe, ki licencira ključe proizvajalcem HD-DVD predvajalnikov. Za BBC je namreč povedal, da kljub dejstvu, da se lahko...

News.com - Mednarodna skupina znanstvenikov je razvozlala skoraj celotno DNA zaporedje šimpanzov, ki sestoji iz skoraj treh miljard gradnikov. Šimpanzi so človeku najbolj sorodna živalska vrsta in po ugotovitvah znanstvenikov naj bi med DNA človeka in šimpanza obstajala razlika v samo 1-4 odstotkih materiala.

Vendar je genetska razlika med ljudmi in šimpanzi približno desetkrat večja kot razlika med dvema naključnima človekoma. Znanstveniki upajo, da bodo tako lahko odkrili, kaj točno nas loči od opic.

Slashdot - Čeprav je enostavno simulirati precej procesov na računalniku, so fizikalne zakonitosti, ki vplivajo na način vpijanja v vpojne površine kot je papir, dokaj zapletene.

Raziskovalci iz Univerze znanosti in tehnologije iz Hong Konga so razvili slikarski program MoXi, ki do potankosti...

Slashdot - Raziskovalci na Pittsburgh University so izdelali prototip umetne roke, ki jo je mogoče krmiliti z možgani.

BBC News namreč poroča, da je bila opica s pomočjo senzorjev, ki so ji jih vsadili v možgane opice in nekaj malega matematike v procesorju umetne roke, sposobna roko premikati. Roko se je naučila uporabljati tako, da je zagrabila hrano in jo nesla v usta.

Če bodo tako spodbudne še nadaljnje raziskave, bi takšna naprava utegnila zelo olajšati življenje marsikateremu invalidu.

Kdo ve, morda pa bomo nekoč izrabljene dele teles lahko nadomestili z zamenljivimi mehanskimi in se počasi spremenili v kiborge ...

ZZZ - O opicah, ki igrajo CounterStrike. O Yuriju iz Red Alerta, ki postane resničnost. O časovnih portalih ter WC školjkah, ki to morda so. O plovilu na zračni blazini v vsak vaški dom. Skratka, za moje pojme, najbolj odklonski ZZZ od vseh odklonskih ZZZjev. Kul.

NASA - Slepota je danes še vedno ena izmed "bolezni", ki jih ne moremo pozdraviti. Če je v možganih okvarjen center za vid, nam ni pomoči, saj smo gotovo lahko 100 % prepričani, da ne bomo več nikoli spregledali. Če pa so okvarjene samo oči, pa nam še vedno ostaja kanček upanja. Zagnani znanstveniki iz ustanove Space Vacuum Epitaxy Center (SVEC) se že kar nekaj časa ukvarjajo z nadomestki, ki bi utegnili popraviti okvarjene oči in odpraviti slepoto. Poizkusi so zaenkrat kar obetavni, vendar pa se moramo zavedati, da tudi, če znanstvenikom slučajno uspe narediti umetne oči, pacienti ne bodo nikoli več videli tako, kot so prvotno. Naravne oči so eden izmed najbolj občudovanja vrednih organov, ki jih je narava razvijala milijone let. Ampak je še vedno bolje vsaj malo sprejemati svetlobo, kot pa biti slep.
Če me spomin ne vara, sem na nacionalki pred časom gledal neko oddajo o tem, kako naj bi človeku popravili okvarjeno uho in mu tako zopet povrnili sluh. Tukaj so znanstveniki že imeli...