»

Teagueduino - Arduino brez lotanja ali programiranja

engadget - Skupina navdušencev je na spletni strani za zbiranje financ za manjše, kreativne projekte Kickstarter predstavila Teagueduino (na sliki). Gre za posebno različico Arduinota, odprte platforme z mikrokontrolerjem, ki je namenjena hitremu, enostavnemu in poceni grajenju najrazličnejših možnih elektronskih napravic. Njegova glavna prednost je, da ne zahteva znanja spajkanja (komponente preprosto zaskočijo v vezje), programiranje pa mogoče kar čez poenostavljen vmesnik s pomočjo drop-down menijev, s katerimi se določene signale (npr. stikala) veže na sprožitev povezanih elektronskih naprav. Fantje so pripravili kratki demo, ki je uspešno navdušil tudi urednike pri Engadgetu:

.

Projekt je zbral...

44 komentarjev

Primerjava zaslonov na pametnih mobilnikih

Nežen dotik s konico prsta

vir: TechCrunch
TechCrunch - Pri podjetju MOTO, ki se ukvarja s pomočjo startupom, so si ogledali štiri izmed najbolj popularnih pametnih mobilnikov ta hip ter primerjali kakovost njihovih na dotik občutljivih, kapacitivnih zaslonov. Na testni mizi so se tako pojavili iPhone, oba Droida, Motorola Droid in HTC Droid Eris (nadvse podoben HTC Hero), ter superphone, Google Nexus One. Pri MOTO so dognali, da je nadvse preprost test za kakovost zaslona celozaslonska aplikacija za risanje, v katero se prek celega ekrana nariše diagonalne črte. Le-te pokažejo, kako zaslon zaznava lokacijo prsta. Lepa, diagonalna črta je močno zaželena, stopničasta pa seveda ne. Kot vidimo, se je daleč najbolje odrezal iPhone, razen ob robu zaslona (čemur se ni mogoče izogniti). V primeru slike, kjer je bil uporabljen le vogal...

47 komentarjev

Wolframov A New Kind of Science prosto dostopen

Slashdot - Stephen Wolfram je v svojem delu A New Kind of Science predlagal korak, ki je temeljito pretresel znanstveno srenjo. Ideja sama je pravzaprav zelo preprosta in niti ne izvirna. Pred njim je v tej smeri deloval že Edward Fredkin, a stvari ni dovolj domislil, kar ga je vpričo radikalnosti trditev pahnilo v pozabo.

Za osnovo vsem fizikalnim pojavom je Wolfram postavil celularne avtomate. S tem vsi, še tako abstraktni postopki postanejo variacija na zelo preprosto osnovno temo. Zadostujeta že dve stanji, 0 in 1. Potemtakem je vse okoli nas (vklučno z nami) program, ki se izvaja, oziroma je posledica delovanja kopice teh avtomatov, Turingovih strojev, ki jih določajo nekoliko bolj biološko navdahnjeni aksiomi. Kot podporo v prid njegovim trditvam lahko vzamemo uspešnost bioloških algoritmov pri reševanju široke palete matematičnih problemov.

Vsi, ki ste za knjigo že slišali, se gotovo sprašujete, čemu sem jo privlekel na plan več kot leto po izidu. Iz nadvse preprostega razloga....

2 komentarja

Naredite si svoj napajalnik

vir: Pimprig
Pimprig - Na PimpRig so spisali nadvse zanimiv, četudi rahlo nenavaden članek, ki nas popelje skozi gradnjo napajalnika. A ne veselite se prehitro, ne gre za pošast, ki bi kot za šalo napajala peltierove elemente, temveč le za 750 miliamperskega malčka, ki zmore pri dvanajstih voltih oddajati 9 W. A tudi kot tak, bi bil za preizkušanje kakšnih ventilatorjev ali LED diodic čisto uporaben. Četudi se ne boste podali v samogradnjo, z branjem članka dobite precejšen upogled v delovanje napajalnika.

6 komentarjev

Pokazatelj zasedenosti sistema

HardOCP - Na tej strani lahko zasldite zanimiv projekt nekega tipa, ki omogoča spremljanje raznih sistemskih spremenljivk preko LED diodic. Vezje z LEDicamo je nadvse preprosto, na računalnik pa se ga priklopi preko paralelnega vmesnika. S pomočjo ustreznega softvera (ledmeter-0.2 za linux in LEDMeter za Winse) tako LEDice prikazujejo zasedenost procesorja, pomnilnika, mreže in tako dalje, pač vse stvari, ki jih spremlja vaš sistem. Nadvse zanimivo!

3 komentarji

O LEDicah

več strani - Heh, ne boste verjeli, toda obstajajo tudi takšni fanatiki, ki dobesedno častijo LED diode in v njihovo čast postavljajo spletne strani. Ena izmed takih je definitivno Virtual LED Museum. Če izvzamemo, da je avtor očitno fanatik, je stran precej uporabna za vse moderje ohišij, saj je na njej zelo velika zakladnica znanja o teh malih lučkah, ki lahko precej polepšajo drugače dolgočasna ohišja.

Ko smo že pri LEDicah pa ne smem pozabiti na Blue LED FAQ, stran, ki je bila postavljena v čast modrih LEDicam. No, avtoru se očitno zdi, da modre LEDice niso več tako posebne, kot so bile pred leti, tako da strani več ne osvežuje, toda na njej je še vedno kar nekaj uporabnih informacij o tem kakšne LEDice izbrati za najboljši učinek.

0 komentarjev