Slo-Tech - Minuli teden smo obeleževali svetovni dan števila pi, ki zaradi desetiškega približka pade na 14. marec (3,14). Pred dvema letoma je skupina Googlovih inženirjev dan počastila z izračunom 100 bilijonov števk tega števila, letos pa je ekipa iz StorageReviewa izračunala še malo več cifer. Kot so pojasnili v videoposnetku, so bili ključni za izračun 105 bilijonov decimalnih mest števila pi pogoni SSD. Lani so Googlov dosežek izboljšali v hitrosti, to pot pa v obsegu.

Za podvig so potrebovali 36 pogonov SSD, na katere so shranili skoraj petabajt podatkov. Ob tem priznavajo, da praktične potrebe po poznavanju števila pi na toliko decimalk ni. Za kakršnekoli realne probleme zadostuje že precej manj decimalk. S 44 decimalnimi mesti lahko obseg vesolja opišemo z natančnostjo velikosti kvarka. NASA nikoli ne potrebuje več kot 16 decimalk. A izračunavanje bilijonov mest ni namenjeno matematiki, temveč gre za inženirski podvig.

Za izračun so potrebovali 75 dni. Uporabljali so sistem 2P 128-jedrni AMD EPYC Bergamo 9754 z 1,5 TB pomnilnika in petabajtom diskovnega polja (36x 30.72TB Solidigm D5-P5316 SSD). Vse skupaj je teklo na Windows Server 2022. Pri tem so morali rešiti kopico tehnoloških omejitev, kar je bil tudi smisel podvig....

Slo-Tech - Morda najbolj znano matematično konstanto, razmerje med obsegom kroga in premerom, odslej poznamo na 62.831.853.071.750 decimalnih mest natančno, kar je 12,8 bilijona več mest kot doslej. Pi so tako natančno izračunali na Visoki šoli Graubünden v računalniškem centru DAViS (Datenanalyse, Visualisierung und Simulation). Zapis obsega 63 TB podatkov, konča pa se s ciframi 7817924264.

Pi je transcendentno število (dokaz), torej ni ničla nobenega polinoma z racionalnimi koeficienti. S šestilom in ravnilom torej ne moremo konstruirati kvadrata z enako površino kakor krog. Transcendentnost pomeni tudi, da ga ne moremo zapisati s predvidljivo periodo in da cifre v decimalnem zapisu sledijo brez pravila. Za zdaj kaže, da se vseh deset cifer v zapisu pojavlja enako pogosto, torej bomo v neskončnem zapisu našli katerokoli zaporedje.

Izračunavanje števila pi s tako absurdno visoko natančnostjo seveda nima več nobenega praktičnega pomena za njegovo uporabo. NASA uporablja 15 ali 16 decimalk...

Slashdot - Kakor da Japonci ne bi imeli koristnejšega dela za svoj T2k Open Supercomputer, ki na junijskem poročilu najhitrejših superračunalnikov na svetu z nekaj manj kot 100 teraflopi zaseda 47. mesto, so šli računat nove decimalke števila pi. V 73 urah in 36 minutah so naračunali 2,5 bilijona decimalk števila pi, kar je dvakrat več od doslej veljavnega rekorda iz leta 2002, ko so prav tako na Japonskem poiskali 1,2 bilijona decimalk. Kljub zanimivosti projekta pa števila pi ni smiselno poznati na več kot 50 decimalnih mest za realno življenje.

The Register - Pol leta je naokoli, odkar smo zadnjikrat naredili pregled najhitrejših superračunalnikov na našem planetu, tako da je čas za novega. Včeraj se je v Hamburgu začela konferenca ISC (International Supercomputing Conference), kjer so med drugim predstavili tudi 33. verzijo seznama prvih 500 najhitrejših superračunalnikov na svetu.

Na prvem mestu ni prišlo do spremembe, saj še vedno vodi IBM-ov BladeCenter QS22/LS21, to je Roadrunner v Laboratoriju Los Alamos, z 129.600 jedri AMD Opteron in IBM QS22, ki je zmogel 1105 teraflopov in za to porabi 2483 kW. Sledi mu Cray XT5 QC s 150.152 jedri, 1059 teraflopi in porabo kar 6951 kW. Do spremembe pa je prišlo na tretjem mestu, kamor se je zavihtel Jugene, ki so ga za nemški Forschungszentrum...

Računalniške novice - Slovenska navijalca zbogi in Shark-357 sta v preteklosti pod okriljem ekipe Funtech OC team že dosegala zelo uspešne overclockerske rezultate, tokrat pa jima je uspelo nekaj nadvse izjemnega. S procesorjem Intel Core 2 Duo E6700 sta milijon decimalk števila pi izračunala v samo 9.906 sekunde, s čemer sta postavila svetovni rekord. Procesor sta ohlajala s tekočim dušikom, northbridge s suhim ledom, prebila pa sta se do zavidljivo visoke frekvence 5,15 GHz. Ponosni smo, da se v svetovnem merilu izkaže še kak naše gore list, tako da jima iskreno čestitamo, bralci pa lahko več podrobnosti najdete v izvorni novici.



Link do novice je posredoval steev.

Slashdot - Kot poroča Slashdot je neki Japonec s pomočjo tekočega dušika navil procesor Pentium 4 na 7,132 Ghz. Računalnik mu je deloval stabilno in mu tudi izračunal število Pi na miljon decimalk natančno v 18.516 sekundah. Vsekakor se lahko vprašamo koliko gigahertzov je meja današnjih procesorjev in koliko Ghz lahko dosežemo Slo-techovci.
Povezava do celotnega članka.

Google News - Že ptičke na drevesih čivkajo, da NEC-ov Earth Simulator ni več najhitrejši superračunalnik na svetu. Za las ga je presegel IBM Blue Gene/L, kasneje pa z rekordnimi 51,9 teraflopi še Silicon Graphics s Columbijo.

Le par dni pred ponovno objavo seznama najhitrejših superračunalnikov TOP500 pa je IBM pohitril Blue Gene/L, ki naj bi presegel neverjetnih 70 teraflopov. Poročajo mnogi.

Kje je meja?

7Volts - O Clawau, igričarskem pripomočku, ki sede v levo namesto desne roke, se po internetu zadnje čase precej govori. V bistvu gre za precej inovativno ( toda vseeno grdo [:D]) zasnovan pripomoček z devetimi programibilnimi gumbi, ki jih lahko uporabite v kopici iger. Kako je zadevo ocenil tip na 7Volts si lahko ogledate tukaj. Osebno ne vidim potrebe po takšnem pripomočku, toda za nekatere je to mogoče ravno tisto, kar ste čakali vse življenje...