Slo-Tech - V stereotipih je zasidrano dejstvo, da Italijani govorijo hitro, medtem ko so Nemci počasnejši govorci. Italijani uspejo v sekundo stlačiti do devet zlogov, Nemci pa se običajno zadovoljivo s petimi do šestimi. Toda to ne pomeni, da Italijani v časovni enoti povedo več informacij. Raziskava, ki so jo opravili na sedemnajstih jezikih iz devetih jezikovnih družin, kaže, da so jeziki po celem svetu presenetljivo konstantni v hitrosti prenosa informacij. Večinoma pri običajnem govoru informacije predajamo s hitrostjo 39 bitov na...

Slo-Tech - Na današnji dan pred 10 leti, 15. januarja 2001, se je na spletu pojavila nova spletna stran. Gola in pusta od začetka se je Wikipedija sčasoma oblekla in olistala. Danes gre za eno največjih in najbolj znanih spletnih strani na internetu in najpogosteje uporabljano spletno enciklopedijo. Ima 17 milijonov člankov v 276 jezikih, čeprav je v nekaj jezikih člankov res samo za vzorec.

Angleška verzija ima več kot tri milijone in pol člankov, sledijo pa ji nemška (1,2 milijona), francoska (1,1 milijona), poljska (766 tisoč), italijanska (763 tisoč), japonska (727 tisoč), španska (701 tisoč), portugalska (667 tisoč), nizozemska (665 tisoč) in ruska (649 tisoč) inačica, ki tvorijo tako...

Slashdot - Nemška verzija Wikipedije, ki je za angleško takoj na drugem mestu po obsegu, je dosegla mejo milijona člankov. Mejo pol milijona člankov so dosegli pred točno dvema letoma. Milijonti članek govori o ameriškem botaniku Ernieju Wassonu. Angleška sestra ima 3,1 milijona člankov, slovenska 83 tisoč, skupno število pa je še z ostalimi članki v 240 drugih jezikih 14 milijonov.

Kakšno pot je Wikipedija prehodila v osmih letih, pa lepo kaže tudi prvi članek na nemški Wikipediji. Prvi članek (o reakciji s PCR) se je v tem času razvil iz prevoda navodil za izvedbo reakcije v pregleden enciklopedični prispevek.

Nemška Wikipedija je, tudi zaradi strožje politike, po mnenju ustanovitelja celo boljša od angleške. Nemci so tudi prvi uvedli...

The New York Times - Wikipedija je vsak dan manj prosta enciklopedija, saj je vsled vandalizma uporabnikov primorana uvajati nove in nove metode omejevanja urejanja. Najnovejši prijem se nanaša na članke o živih osebah, ki so pogosto tarče nepridipravov. Ti članki bodo odslej moderirani - to pomeni, da bo vsako spremembo moral potrditi zaupanja vreden uporabnik, preden bo našla pot na glavno stran. Do takrat bo na ogled stara revizija.

Flagged Revisions, kot se imenuje ta novotarija, je na nemški Wikipediji že nekaj časa stalnica, sedaj pa se je prebila še v elitno (z največ članki) angleško verzijo. Nekateri vidijo v tem prečkanje psihološkega Rubikona, saj se s tem uporabniki Wikipedije pravnoformalno razdelijo na dve kasti - zaupanja vredne in ostale. Res je, da je bilo že doslej moč za nek čas zakleniti članke o ljudeh na tapeti, kjer so vandali prepogosto izkazovali svoje nestrinjanje z maličenjem članka, a to so bili individualni primeri. Nova ureditev to stanje generalizira.

Guardian - Wikipedija je po osmih letih presegla 3 milijone člankov v angleščini. Tri-milijonti članek govori o norveški igralki Beate Eriksen, ki igra v lokalni žajfnici. Pri tokratnem dosežku ni bilo opaziti hudega pompa, saj je na prvi strani Wikipedije objavljeno le obvestilo, da so dosegli številko treh milijonov ter da se zahvaljujejo vsem, ki so prispevali k dosežku. Za to je bilo potrebnih približno 10 milijonov uporabnikov, ki so ustvarili 17 milijonov strani, članke pa so uredili kar 326-milijonkrat. Člankov je veliko tudi v drugih jezikih, a jasno precej manj. Nemški oddelek se pospešeno približuje mejniku enega milijona člankov, Francozi lahko preberejo približno 800.000 različnih vnosov, Japonci, Poljaki in Italijani pa okrog 600.000.

Rast števila člankov se je očitno umirila po eksploziji med letoma 2004 in 2007. V osmih letih jasno ni šlo tudi brez incidentov, v katerih so Wikipedio obtoževali, da gosti otroško pornografijo, da ni dovolj točna ter da članke urejajo politiki in...

Heise - Deutsche Fotothek vsebuje več kot dva milijona dokumentov in je univerzalni arhiv za zgodovino umetnosti in kulture Saške deželne knjižnice. Včeraj so storili lepo gesto in objavili podatek, da so fundaciji Wikimedia Deutschland, pod katero okrilje sodi tudi nemška Wikipedija, dovolili rabo 250.000 slik iz njihovih arhivov. Več podatkov o podpisani pogodbi bo znanih prihodnji teden. To ni prva taka poteza v Nemčiji, saj je že konec lanskega leta Nemški zvezni arhiv storil podobno s 100.000 slikami iz svojih katakomb, še prej pa je Wikipediji dovoljenje za uporabo njihovih slik dala revija LIFE.

Wikipedia - Če ste med vikendom slučajno poskušali priti na spletno stran nemške Wikipedije, vas je na njej pričakalo obvestilo, da je na podlagi sodne odredbe stran začasno nedostopna. Povod je bil članek o nemškem poslancu Lutzu Heilmannu, v katerem je bilo tudi nekaj besed o njegovem delu za Stasi. To je gospoda tako razhudilo, da je v četrtek na deželnem sodišču v Lübecku dosegel prepoved preusmeritve z domene wikipedia.de, ki jo je registrirala Wikpedijina nemška podružnica, na domeno de.wikipedia.org, na kateri se nahaja nemška vsebina, dokler sporna vsebina ni odstranjena. Gospod se je vendarle spametoval, ali pa le ohladil, in dejal, da bo odredbo umaknil. Nekaj mu vseeno uspelo - njegova biografija je postala najbolj bran članek v zadnjih dneh.

Slashdot - Urejevalci angleškega dela največje enciklopedije Wikipedija so sporočili, da jim je predvčerajšnjim uspelo ustvariti članek, ki je pomenil pomembno prelomnico -- bil je namreč milijonti v bazi. Članek govori o železniški postaji Jordanhill v Glasgowu na Škotskem, zanimivo pa je tudi dejstvo, da je nekemu madžarskemu uporabniku uspelo že davnega novembra 2004 napovedati, da bo ta prelomnica nastopila 1. marca letos. V celoti obsega Wikipedija 3,38 milijona člankov, od tega je slovenskih približno 24 tisoč. Novico smo našli na Slashdotu.

CPU Tweak - Nemška vlada je blokirala pošiljko 800.000 konzol in dodatkov zanje namenjenih v Evropsko unijo. Razlog: preveč kadmija v žicah!

Digit Life - Zanje čase se govori samo še o tem procesorju: ali bo dober, ali bo slab, kakšne bodo specifikacije, pri kateri frekvenci bo izdan prvi iz serije itd... Na večino od teh vprašanj že vemo odgovor, manjkala je samo še stran z podrobno razloženo zgodovino vseh Intelovih procesorjev ter zelo podrobno primerjavo P4 s prejšnjimi serijami procesorjev. Tudi ta stran se je pojavila na Digit Lifeu. Tu so v dveh zelo obsežnih člankih predstavili in razložili vse, kar bi vas utegnilo zanimati. Seveda na čisto vsa vprašanja niso mogli odgovoriti, ker Intel ne bo izdal čisto vseh specifikacij do dvajsetega tega meseca. Članek je zelo poučen in zanimiv ter se, za razliko od veliko večih člankov na spletu, nanaša samo na dejstva iz dokumentacij ter se ne ozira na "trače". Članek si oglejte na tej strani.