»

Dobili prve posnetke črnih lukenj in okolice

Lokacije sodelujočih teleskopov

Slo-Tech - Črne luknje že desetletja niso zgolj teoretično koncept, temveč dobro podkrepljeno fizikalno dejstvo. Dovolj veliki skupki mase, ki se zaradi gravitacijskega privlaka sesedejo do tolikšne gostote, da jim niti svetloba ne more uiti (ubežna hitrost je višja od hitrosti svetlobe), se imenujejo črne luknje preprosto zato, ker so tako videti. Od koder ne more niti svetloba, je pač črno.

Včeraj smo dobili prvo fotografijo črne luknje oziroma najbližji približek tega (znanstvena objava). Dogajanja za dogodkovnih horizontom, torej za mejo, od koder niti svetloba ne more pobegniti, seveda ne moremo fotografirati. Lahko pa fotografiramo dogajanje v okolici, ki je prav tako spektakularno. Nekatere črne luknje so bolj umirjene, zlasti velike pa so pogosto divje pošasti, ki nebrzdano...

63 komentarjev

Blizu središča Rimske ceste še ena masivna črna luknja

Slo-Tech - Astronomi so odkrili precej trdne dokaze, da je v neposredni bližini središča naše galaksije še ena zelo masivna črna luknja, od katere je v Rimski cesti večja le tista točno v središču. Imela naj bi maso približno 100.000 Sonc, s čimer se uvršča med srednje težke črne luknje.

Da je v središču Rimske ceste supermasivna črna luknja, je trenutno prevladujoča teorija, saj imamo zanjo precej astronomskih dokazov. Leta 1974 so namreč odkrili močan vir radijskega sevanja Strelec A*, ki je približno 26.000 svetlobnih let oddaljen od Zemlje. Kasnejše meritve so pokazale, da je Strelec A* zelo...

33 komentarjev

Hawking: klasičnih črnih lukenj ni

Nature - Predstavljajte si, da ste na majhen prostor stlačili toliko mase, da je ubežna hitrost tega skupka višja od svetlobne hitrosti v vakuumu. Rezultat je črna luknja, ki je hkrati tako kontroverzen pojem v astrofiziki, da se znanstveniki o njem še vedno niso poenotili, po drugi strani pa tako prikladen, da se je prikradel tudi v vsakdanji jezik. Črne luknje obstajajo in so jih naši teleskopi v vesolju že opazili, a podrobnosti o njihovem delovanju so še daleč od dorečenega.

Ugledni britanski fizik Stephen Hawking je ta mesec predložil članek (ki še čaka na recenzentski postopek, peer review), v katerem razrešuje paradoks, ki nastane zaradi različnih napovedi, ki jih o dogajanju za dogodkovnim horizontom dajeta...

12 komentarjev

Elektromagnetna črna luknja na Zemlji

Simulacija požiranja žarka

vir: New Scientist
New Scientist - Kitajski znanstveniki na Univerzi v Nanjingu so uspeli izdelati črno luknjo, ki se obnaša kot prava, vesoljska črna luknja, a na našo srečo to velja le za elektromagnetno valovanje, zaenkrat v mikrovalovnem spektru. Črna luknja, ki požira mikrovalove, za požiranje ne uporablja gravitacije, ki bi bila dovolj močna za ukrivljanje žarkov, temveč elektromagnetno valovanje preprosto absorbira. Teoretičen del izdelave naprave sta v začetku leta v članku predstavila Evgenij Narimanov in Aleksander Kildišev z Univerze v Purdueju. Znanstvenika sta bila tudi presenečena, da je do dejanske izvedbe prišlo že tako kmalu po objavi članka. Črna luknja je sestavljena iz 60 kolobarjastih trakov,...

26 komentarjev

Odkrita nova vrsta črnih lukenj

Umetnikova interpretacija

vir: Wired News
Wired News - Črne luknje so zanimiva vesoljska telesa, ki so dobile ime po svoji barvi. Skupna značilnost vseh črnih lukenj je, da imajo na majhnem prostoru nagneteno tako veliko maso, da je njihova ubežna hitrost večja od svetlobne hitrosti. Ker je ta večno ujeta in ne more pobegniti z njih, jih ne vidimo in so črne. Doslej so vse opažene, ali bolje rečeno odkrite, črne luknje lahko razvrstili v eno izmed dveh kategorij: malo, kjer so bile črne luknje od 3- do 20-krat težje od Sonca, ali supermasivne, ki so milijonkrat masivnejše. Vmesne velikosti niso našli, čeprav so špekulirali o obstoju tudi lukenj te velikosti.

Sedaj so bojda našli prvo, ki ustreza tej definiciji. V galaksiji, ki je od nas oddaljena 290 milijonov svetlobnih...

43 komentarjev

Odkriti binarni sistem črnih lukenj

Smrtonosni dvojec

vir: ScienceDaily
ScienceDaily - Odkriti eno črno luknjo je relativno enostavno (nenazadnje, ena naj bi bila kar v središču skoraj vsake galaksije), odkriti binarni sistem dveh črnih lukenj pa se smatra kot eno izmed najtežjih opravil astronomije - velike so namreč samo kot kakšen sončni sistem, zato je razločevanje med dvema (in ne preprosto sklepanje, da gre za eno črno luknjo) še toliko težje. Vendar bi naj znanstvenikom iz Tucsona uspelo identificirati takšen binarni sistem.

Črni luknji, ki zaokrožita druga okrog druge približno vsakih 100 let, se vrtita s hitrostjo kar 6000 kilometrov na sekundo (za primerjavo, naše Sonce se vrti okrog središča naše galaksije s hitrostjo 220 kilometrov...

34 komentarjev

Hekerski napad na generator črnih lukenj

Izgradnja detektorjev v CERNu

vir: Wikipedia
Slo-Tech - Britanski časopis Telegraph poroča o hekerskem napadu na CERN-ov LHC, ki so ga v sredo preizkusno pognali. Skupina grških napadalcev je uspela vdreti v strežnik, ki je samo en korak stran od dejanskega kontrolnega računalnika. Na spremenjeni spletni strani so postorili nekaj vandalizma in pustili svoj podpis.



Spletno stran so administratorji že vrnili v prvotno stanje, seveda pa skeptiki že postavljajo vprašanja, kaj tako pomembni računalniki sploh počno na...

115 komentarjev

Črne luknje v optičnih vlaknih

vir: Nature
Nature - V laboratorijih Univerze St. Andrews v Veliki Britanji so ugotovili, da lahko poustvarijo črne luknje oziroma umetno dogodkovno obzorje. Odveč je pripomniti, da pri poustvarjenih dogodkovnih obzorjih ne gre za takšne razežnosti, kot jih lahko opazujemo v vesolju. Znanstveniki jih opisujejo kot "žepne" izdaje ter jih smatrajo za "popolnoma neškodljive".

Ulf Leonhardt je skupaj s kolegi pokazal, da utripanje svetlobe po optičnem kablu lahko vpliva na druge valovne dolžine svetlobe podobno, kot se to dogaja pri "običajni" črni luknji. Laboratorijske različice črnih lukenj naj bi omogočale, da znanstveniki preizkusijo ključni vidik njihove teorije: ali so zares popolnoma črne, ali pa oddajajo določene delce in sevanje?

...

14 komentarjev

Črna luknja pomaga pri nastanku zvezd

Google News - V središču naše galaksije so poleg črne luknje odkrili več ducatov novih zvezd. Zvezde naj bi bile nastale manj kot svetlobo leto stran od črne luknje, kar je presenetljivo, saj so črne luknje ponavadi znane kot uničevalne, omenjena nova odkritja pa so dokazala nasproten primer. Znanstveniki domnevajo, da velike količine plinov, ki so dovolj oddaljene od črne luknje in krožijo okrog nje, lahko pripomorejo k nastanku zvezd.

Odkrila sta jih Sergei Nayakshin z britanske univerze in Rashid Sunyaev z inštituta za fiziko Max Plank v Nemčiji s pomočjo rentgenskega observatorija. Nove zvezde naj...

70 komentarjev

Preskillu zbirka enciklopedij

Research Nws - Leta 1997 sta Stephen Hawking in Kip Thorne stavila z Johnom Preskillom za zbirko enciklopedij po zmagovalčevi izbiri, da se informacija s tem, ko vstopi v črno luknjo, porazgubi. Ta (klasični) model tako pripelje do informacijskega paradoksa, saj narekuje, da so vse črne luknje enake, kljub različnim začetnim stanjem sistema ali drugače povedano, neodvisne od tega, kar vanje zmečemo.

Mnogim se je sicer zdelo, da kaj takega, kot je implikacija na paradoksalnost v ustroju našega vesolja, ni ravno znak dobrega modela, a boljšega niso mogli ponuditi. V tem času so se tudi vse bolj uveljavljale teorije strun, njih zagovorniki pa so si med drugim zadali, da bodo razsodniki v tej stavi. Pobudo so prevzeli na univerzi v Ohiu in predstavili svojo rešitev na podlagi teorije strun, ki opisuje črne luknje kot klopčiče strun.

Najbolj očitna posledica tega modela je, da strune obstajajo (v koherentni obliki) tudi znotraj luknje. Če vemo, da različne delce sestavljajo različne strune, lahko...

11 komentarjev