Telegraph News - Hrup je v modernih mestih prisoten vsepovsod in znanstveniki pod vodstvom Sang-Wooja Kima s seulske Univerze Sungkyunkwan so se vprašali, kako bi ga lahko koristno izkoristili. Ena izmed možnost je kot vir energije za polnjenje električnih naprav uporabiti zvočno valovanje in hitro so razvili prototip.

Med dve elektrodi so stisnili tanek trak cinkovega oksida, ki je znan piezoelektrik. Podloga na vrhu ob absorpciji zvoka vibrira, kar povzroča krčenje in širjenje žic iz cinkovega oksida. To gibanje ustvarja električni tok, ki se uporabi za polnjenje naprave.

Ekipa priznava, da so izkoristki za zdaj še slabi, pa tudi sicer zvok ne nosi veliko energije. Iz 100 dB hrupa so...

bit-tech.net - Žal ne gre za samodejno polnjenje mesečnega računa, temveč za polnjenje baterij v mobilnih telefonih, a se marsikateri uporabnik ne bi branil tudi prve opcije. Samodejno polnjenje baterij razvijajo v Nokiinem raziskovalnem centru, ki se nahaja v britanskem Cambridge-u. Idejo so dobili pri pasivnih RFID karticah, ki energijo za svoje delovanje dobijo iz elektromagnetnih valovanj, katerih je zrak dandanes itak poln. Slednji so seveda vir oz. prenašalci energije, zadoščajo pa za minimalne energijske potrebe RFID čipa pri oddajanju informacij.

...

bit-tech.net - Spet je tisti čas v mesecu, ko dobimo nove obljube o nekajkratni povečavi zmogljivosti baterij. Tokrat raziskovalci, ki delajo z litijem, žveplom in ogljikovimi nanocevkami, obljubljajo približno trikratno povečanje kapacitet baterij v primerjavi s trenutno običajnimi litij-ionskimi. V primerjavi s povprečnimi 500 Wh na kilogram li-ionskih baterij naj bi nove ponujale 1200 Wh/kg, kar bi pomenilo prej omenjeno trikratno večjo kapaciteto oz. manjšo in lažjo baterijo z enako zmogljivostjo. Večjo gostoto energije dosežejo z zamenjavo pozitivne elektrode, ki je v primerjavi z li-ionskimi baterijami po novem iz ogljikovih nanocevk, ki jih med seboj izolira...

The Register - Raziskovalci univerze v škotskem St. Andrewsu pravijo, da bodo revolucionizirali svet baterij. Namesto trenutno popularnih kemijskih spojin (V litij-ionskih baterijah se litij veže z drugimi kovinami) bo po novem glavni akter zrak, oz. prosti kisik v njem. Litijevi ioni so v napolnjenem stanju shranjeni v elektrolitu, pri praznjenju pa prehajajo v porozno elektrodo, kamor prek vezja pridejo manjkajoči elektroni, ki se skupaj s prej omenjenim kisikom iz zraka povežejo v Li₂O₂. Kisik se pri polnjenju, ko se postopek ponovi v obratno smer, enostavno vrne nazaj v okolje.

STAIR (St. Andrews Air), kot je poimenovana tehnologija, obljublja vsaj 5 do 10-kratno povišanje kapacitet baterij v primerjavi z današnjimi,...

engadget - Višanje gostote energije v baterijah je vedno dobrodošlo, saj to pomeni daljši obratovalni čas naprave pri nižji teži - v teoriji bo prenosnik s 3-celično baterijo, kjer je gostota energije trikrat večja od primerljive 9-celične, deloval enako dolgo.

Toshiba naj bi bila na robu kar 50% dviga gostote. Trenutno ene bolj gostih baterij se izdelujejo za električni motocikel, prihajajo prav tako iz Toshibe, pri 4,2 Ah kapacitete pa gostota nanese na 67 Wh/kg. Nove, še gostejše baterije so prav tako namenjene za prevoz, a z dodatnima dvema kolesoma - za električne avtomobile. Nove, 100 Wh/kg baterije, so, prav tako kot prej omenjene, tretjino redkejše, posledica nanokristalov iz litijevega titanata, ki namesto ogljika, kot pri običajnih Li-ion baterijah, pokriva negativno elektrodo. Le-ta poveča površino anode za kar 33x, zahvaljujoč višjim tokovom, ki so posledica večje površine anode (elektroni lažje oz. hitreje prehajajo iz nje), omogoča tudi hitrejše polnjenje, obenem pa prenese...

Neowin - Po besedah Neowin.net bosta obstajala dva modela. Oba bosta velika za približno en paket žvečilnih gumijev, razlika pa bo v zmogljivostih.

Močnejši brat, 300mW model, bo 'popil 10 mililitrov metanola, z enim polnjenjem pa bo to zadostovalo za kar 60 ur predvajanja glasbe z mp3 predvajalcem, osnovanim na trdem disku (iPod, Creative Zen in njima podobna druščina).

V mlajšega bratca boste lahko nalili 3,5 mililitra metanola, ker je dovolj za 100mW moči, to pa zadostuje za še vedno osupljivih 35 ur predvajanja glasbe na enakem sistemu, kot je opisan zgoraj.

Slo-Tech - Razvoj baterij kot predmetov, ki shranjujejo energijo oziroma jo "proizvajajo", se očitno le odvija nekoliko hitreje, čeprav že dolgo nismo zasledili nobene konkretne inovacije, ki bi bila dovolj majhna, močna in poceni.

Toshiba je pred kratkim razvila nove gorivne celice, ki delujejo na metanol, kar po domače pomeni, da, ko se "baterija" izprazni, zopet napolnimo rezervoar z metanolom, kar je nadvse uporabno, saj pomeni, da nimamo nič več dolgotrajnega poljnjenja.

Zaenkrat je podala Toshiba naslednje podatke o novem izdelku:

• Masa: 8,5 g
• Moč: 100 mW, (kar zadostuje za poganjanje MP3-predvajalnika),
• Kapaciteta: naprimer 20 ur delovanja MP3-predvajalnika,
• Uporaba: Dovolj majhna in lahka,...

InfoWorld -

Po poročanju Infoworld so pri Mitsubishiju razvili nov, še močnejši polprevodniški laser, ki naj bi omogočil zapisovanje DVD ploščkov pri 16x hitrosti. Navadnim smrtnikom bo dostopen predvidoma leta 2004. Poglejmo tehnikalije.

Laser bo deloval z močjo 200 miliwattov, kar je dvakrat močneje kot sedanji DVD zapisovalniki (4x), pravi tokyska tovarna. Vsako povečanje moči pa, jasno, zahteva tudi kvalitetnejše medije. Če se ozremo v preteklost; prvi DVD laserji so delovali s 50 mW, nato 70, 140 vse do 200 mW v letu 2004.

Še podatek za vse, ki niste najbolj vešči klasificiranje DVD pogonov glede na hitrost; DVD-zapisovalnik 16x hitrosti piše s konstanto hitrostjo 176 Mbps, kar pomeni, da zapiše poln (4.7 GB) medij v slabih štirih minutah. Mljask!

The Register - AMD je izdal prve procesorje, ki so nastali kot sad nedavnega nakupa podjetja Alchemy Semiconductor.

Alchemy AU 1100, kakor se imenuje na naboru ukazov MIPS32 temelječ procesor je namenjen predvsem vdelavi v dlančnike, tekel pa bo pri hitrostih do 500 MHz. 333 megaherčna izvedenka naj bi po-žrla manj kot 200 mW, 500 MHz različica pa 500 mW. Klik! za specifikacije.

Purdue - Na tej strani lahko zasledite, kako bodo delovali novi ventilatorji. Zadevice naj bi delovale na piezoelektričnem učinku. Zgledale naj bi kot množica majhnih kovinskih paličic (debeline, recimo, človeškega lasu) ter se med dvema kovinama premikale na podlagi piezoeletričnega učinka. Taki ventilatorji naj bi bili idealni za hlajenje v notesnikih, kjer za navadne "ball bearing" ventilatorje ni več prostora. Namesto običajnih 300 mW moči naj bi ti ventilatorji porabili kar 150x manj, kar znese 2 mW. V prodaji naj bi bili čez dve leti, žal pa na strani še ni slike, kako naj bi te enote izgledale.

Australian IT - Avstralski znanstveniki so iznašli tehnologijo, s pomočjo katere se bodo čipi lahko namesto po 'klasični' napeljavi sporazumevali s pomočjo svetlobe.

Dolgo pričakovano tehnologijo jim je uspelo iznajti z obratnim inženiringom na sončni celici - namesto pretvarjanja svetlobe v električno energijo, bo tako električno energijo pretvorila v svetlobo, dosežek pa ponuja 100-krat večjo pasovno širino med čipi. Thanks, slycer! Klik!