Slo-Tech - Omejitve izvoza nekaterih ključnih elementov za izdelavo moderne elektronike, ki jih je uvedla Kitajska, niso le brezzobi tigri. V minulem mesecu Kitajska ni izvažala germanija in galija. Julija letos je izvoz germanija iz Kitajske znašal 8,6 metrične tone, kar je bilo dvakrat več kot junija - kupci so v pričakovanju omejitev hitro kopičili zaloge. Avgusta izvoza ni bilo. Podobno velja za galij, ki ga je Kitajska julija izvozila 5,1 tone, avgusta pa nič.

Spomnimo, da je Kitajska julija letos napovedala uveljavitev izvoznih omejitev na šest vrst germanija in osem vrst galija. Izvozniki morajo za vsako stranko dobiti izvozno licenco, če je tehnologijo oziroma izdelke možno uporabljati tudi v vojaške namene. Za čipe to vsekakor velja. Odobritev izvoznih licenc traja 45 dni, pravijo proizvajalci in trgovci z germanijem, zato avgusta izvoza še ni moglo biti - dovoljenja še čakajo.

Pred uvedbo omejitev je bila Kitajska največji izvoznik galija in germanija. Na svetovnem trgu je imela...

Nature - V Indiji, ki je ena največjih valilnih doktorskih študentov ni podoktorskih sodelavcev, so letos krepko spremenili šolski kurikulum na nižjih ravneh. Odslej se učenci do 16. leta starosti sploh ne bodo več srečali z evolucijo, s periodnim sistemom ali z vsebinami o virih energije. Tako so ukinili vse vsebine o onesnaževanju vode, zraka, o virih energije in njihovem upravljanju. Oklestili so biologijo, kemijo, geografijo, fiziko in matematiko. Strokovnjaki so nad spremembami zgroženi, saj so še bolj drastične, kot se je napovedovalo aprila, ko so prvikrat protestirali.

Čeprav je 4500 znanstvenikov, učiteljev in komunikatorjev znanosti podpisalo poziv proti rezom, se pristojno telo NCERT (National Council of Educational Research and Training) ni odzvalo. Težava je globlja, kot se zdi na prvi pogled. Če se otroci v 9. razredu ne bodo učili o evoluciji, v 10. razredu pa o periodnem sistemu in magnetizmu, se marsikdo tega sploh ne bo učil. To so namreč zadnji razredi, ko so...

Slo-Tech - Karta nuklidov, ki vsebuje vse stabilne izotope znanih kemijskih elementov, je dobila nov vnos. Znanstveniki so odkrili nov izotop urana, ki ima razpolovni čas približno 40 minut. Uran-241 so proizvedli v japonskem pospeševalniku delcev RIKEN in odkritje objavili v reviji Physical Review Letters.

Kemijski elementi imajo v jedru pozitivno nabite protone in nevtralne nevtrone. Število protonov določa vrsto elementa, z nevtroni pa je drugače. Atomi istega elementa lahko imajo različno število nevtronov, pa se bodo še vedno kemijsko obnašali popolnoma enako (le vodik in devterij sta izjemi), imeli pa bodo malenkost drugačne fizikalne lastnosti. To na primer omogoča ločitev urana-235 in urana-238 s centrifugami. Te izvedenke elementov imenujemo izotopi in se razlikujejo po svoji stabilnosti: nekateri so stabilni, drugi pa sčasoma razpadejo in so potemtakem radioaktivni.

Uran-241 je novoodkriti izotop, ki je močno radioaktiven. Z razpolovnim časom 40 minut sodi med kratkožive, a še...

Slo-Tech - Končal se je postopek poimenovanja štirih novih kemijskih elementov, katerih obstoj je IUPAC potrdil konec minulega leta. Predloge za njihovo poimenovanje so laboratoriji, ki so jih odkrili, posredovali junija, sedaj pa jih je IUPAC tudi uradno potrdil, zato se lahko tiskarji zaženejo v tisk novih periodnih sistemov.

Element z vrstnim številom 113 se po lokalnem imenu za Japonsko, kjer so ga odkrili, imenuje nihonij (Nh). Ime je predlagal inštitut japonski RIKEN. Moskovij (Mc) bo uradno ime za element 115, predlagal pa ga je inštitut JINR v ruski Dubni, kjer so ga odkrili skupaj z ameriškimi kolegi. Ker so tudi element 117 odkrili skupaj, so slednjega poimenovali Američani, in sicer se mu bo reklo tenesin (Ts) po zvezni državi...

Slo-Tech - Štirje novi elementi, ki so v začetku leta uradno postali člani periodnega sistema, so dobili uradne IUPAC-ove predloge za nova imena. Te so po usklajevanju in dogovarjanju podali japonski, ruski in ameriški laboratoriji, ki so jih odkrili, zato je pričakovati, da bodo obveljali. Dobili bomo nihonij, moskovij, tenesin in oganeson.

Element 113 so odkrili Japonci v RIKEN-u, zato je bilo že od vsega začetka jasno, da ga bodo tudi poimenovali. Neuradnih predlogov in špekulacij je bilo več, od nihonija do japonija in rikenija. Na koncu je zmagal prvi predlog, saj se Japonska v japonščini imenuje Nihon. Elementa 115 in 117 so odkrili v laboratorijih v ruski Dubni, ter ameriških Livermoru in Oak Ridgu. Zato je...

Slo-Tech - Periodni sistem je konec leta dobil štiri nove elemente, s čimer ima naposled popolnjeno sedmo periodo. Novinci imajo vrstna števila 113, 115, 117 in 118, novih imen pa še ne. Do dokončnega poimenovanja se bodo uporabljala generična imena ununtricij, ununpentij, ununseptij in ununoktij. Poimenovali jih bodo Američani, Rusi in Japonci, tako da se bodo izognili neprijetnim sporom, ki so se v preteklosti vlekli tudi desetletja (se še spomnite kurčatovija?).

Odkrivanje težkih nestabilnih elementov ni enostavno, ker so načeloma težji elementi čedalje manj stabilni. Priprava poteka tako, da tarčo iz težkega, a sorazmerno stabilnega (z dovolj dolgim razpolovnim časom) elementa obstreljujejo z lažjimi elementi. Med...

Slo-Tech - Raziskovalci v Helmholtzovem centru za raziskave težkih ionov v nemškem Darmstadtu so uspeli pripraviti element z vrstnim številom 117, ki sodi med najtežje poznane elemente (znanstveni članek). Prvikrat so ga uspeli proizvesti v ruskem centru v Dubni pred štirimi leti, a so tedaj dobili le sedem atomov tega elementa.

Iskanje...

Guardian - Parlament na Grenlandiji je izglasoval ukinitev več desetletij veljavne prepovedi rudarjenja radioaktivnih elementov. S tesnim izidom 15 proti 14 so odločili, da bo na Grenlandiji spet dovoljeno izkopavati rude, ki vsebujejo radioaktivne elemente v višji koncentraciji, kot je zemeljsko povprečje. S tem se ne odpira le ponovna možnost pridobivanja urana, ampak tudi redkih zemelj, ki so običajno pomešane z radioaktivnimi primesmi.

Redke zemlje so oznaka za 17 prehodnih elementov v periodnem sistemu, ki sicer v povprečju v zemljini skorji niso redki, a so običajno razpršeni, zato so redke rude, ki bi imele za komercialno pridobivanje dovolj visoke koncentracije. Hkrati imamo še dvoje težav: prvič, redke zemlje so nujno potrebne za izdelavo potrošniške elektronike in številnih drugih zahodnjakom...

Slo-Tech - Vrhovna kemijska organizacija IUPAC je lani odločila, da si elementa z vrstnima številoma 114 in 116 zaslužita mesto v periodnem sistemu. Tja se namreč novooodkriti elementi ne uvrstijo takoj, ampak morajo izpolnjevati nekaj strogih pravil, s čimer se zagotovi, da so bili resnično sintetizirani in da imamo osnovne podatke o njihovih lastnostih. Zadnje dejanje v sprejemu v kemijsko druščino je klasično poimenovanje, ki nadomesti začasna sistematična imena (ununkvadij in ununheksij). IUPAC je sedaj odločil, da se bosta nova elementa nosila imena flerovij in livermorij.

Poimenovanje elementov nima veze s kemijo, ampak gre za politično tekmo. Vsak laboratorij, ki si lasti zasluge za odkritje, predlaga svoja imena...

Slo-Tech - Ekipa kemikov iz IUPAC in fizikov iz IUPAP je po pregledu literature o raziskavah na področju težkih kemijskih elementov odločila, da elementa z vrstnima številoma 114 in 116 izpolnjujeta pogoje za polnopravno vključitev v periodni sistem.

Da element dobi svoje mesto v periodnem sistem, ni dovolj zgolj detekcija nestabilnih jeder v pospeševalnikih delcev. Natančne kriterije je leta 1992 postavila združena delovna skupina kemikov in fizikov za od fermija...

Slo-Tech - Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo ali kratko IUPAC bo kmalu spremenila periodni sistem, so objavili raziskovalci z Univerze v Calgaryju, ki sodelujejo v projektu. Spremenili bodo določene relativne atomske mase desetih elementov - vodika, litija, bora, ogljika, dušika, kisika, silicija, žvepla, klora in talija.

Spremenili morebiti ni ravno najboljša beseda, saj so mase elementov takšne, kot pač so. Večina elementov v periodnem sistemu, razen na primer fluora in zlata, ima več izotopov, ki imajo vsak svojo maso. V periodnem sistemu najdemo zapisano enotno relativno atomsko maso za vsak element, ki je določena tako, da ustreza povprečni masi vseh izotopov elementa, ponderirani z dejanskimi deleži izotopov v naravi. To je uporabna...

New York Times - Skupina ameriških in ruskih fizikov je odkrila nov kemijski element z vrstnim številom 117. Članek je bil sprejet v objavo v ugledni fizikalni reviji Physical Review Letters ta ponedeljek. Nov supertežek element z začasnim imenom ununseptium so pridobili v ruskem jedrskem raziskovalnem središču v Dubni tako, da so pet mesecev z atomskim pospeševalnikom obstreljevali jedra težkega elementa berkelium (²⁴⁹₉₇Bk), katerega so prispevali američani, z jedri kalcija (⁴⁸₂₀Ca). Vsega skupaj so proizvedli 7 atomov novega elementa, od katerih je 6 atomov vsebovalo 176 nevtronov in 117 protonov, eden pa še nevtron več. Najtežji do sedaj odkriti element ima vrstno število 118, katerega so prav tako odkrili v istem inštitutu v Dubni. Oba izotopa sta kratkoživa, saj imata razpolovni dobi reda velikosti nekaj 10 ms.

Odkritje predstavlja nov korak proti do do sedaj le v teoriji obstoječega t.i. otoka stabilnosti. Elementi postanejo namreč z večanjem atomskega in masnega števila vse manj in manj...

Slashdot - Ukrajinski raziskovalci z Inštituta za fiziko in tehnologijo v Harkovu so objavili, da so posneli doslej najbolj podrobne slike atomov. Z elektronskimi mikroskopi atome zasledujemo in bolj ali manj uspešno slikamo že nekaj desetletij, a doslej še nikoli nismo uspeli posneti orbital. Nove slike kažejo motno modro obarvano področje, ki ustreza kvantomehanskim predpostavkam o obliki orbital. Orbitale so matematične funkcije, ki opisujejo verjetnost nahajanja elektronov v prostoru, pri grafični ponazoritvi pa običajno osenčimo prostor, kjer je verjetnost nahajanja elektronov večja od 95 odstotkov.

Ukrajinci so tokrat uporabili elektronski mikroskop na poljsko emisijo (FEEM). V vakuumu so sestavili verigo desetih...

BBC - Periodni sistem elementov, v katerem so vsi poznani elementi tako lično nanizani v različne bloke (s, d, p, f) po svojih naraščajočih vrstnih številih (torej številu protonov ali elektronov, če hočete), se je v mislih prvemu utrnil Dimitriju Mendelejevu v drugi polovici 19. stoletja. Tedaj poznane prvine je razvrstil po masah in znanih kemijskih lastnostih. V svoje odkritje je bil tako prepričan, da je pustil nekaj mest celo nezapolnjenih za še neodkrite elemente - pravilno je napovedal...

Slashdot - Kot smo že poročali, so v CERN-u zagnali veliki hadronski trkalnik (LHC), prav tako pa je v javnost prišla vest, da je pri zagonu šlo nekaj narobe. Iz trkalnika je ušel helij, zato so ga takoj ustavili ter se lotili preiskave, ki je sedaj končana.

Poročajo, da je žlahtni plin ušel zaradi napake v električni povezavi dveh magnetov trkalnika. Vsi varnostni ukrepi so se sprožili in bili izpeljani, kot so predvidevali, zato nihče ni bil ogrožen. Trkalnik bodo ponovno zagnali prihodnje leto, do takrat pa naj bi odpravili nastalo škodo ter preverili celoten sistem, da se neljubi dogodek ne bi ponovno pripetil.

Slo-Tech - Včeraj so v CERN-u končno zagnali veliki hadronski trkalnik (large hadron collider). Morda bomo končno res izvedeli, kaj se je zgodilo trenutek po velikem poku.

24ur
Obvestilo za javnost
Če pa si tudi sami želite prispevati k temu odkrivanju, kliknite na:

http://lhcathome.cern.ch/athome/history...

Overclockers New Zeland - Problem vseh sistemov za vodno hlajenje procesorja je, da zahtevajo radiator, v katerem se razgreta voda ohladi. Do tukaj vse lepo in prav, vendar pa so radiatorji ponavadi precej veliki in okorni, povrhu vsega pa s svojimi velikimi ventilatorji povzročajo nemalo hrupa. Če se hočemo znebiti radiatorja, lahko uporabimo tako imenovani bong cooler, ki je nekakšen tuš, v katerega piha ventilator in predstavlja kar učinkovito hlajenje. Lahko pa vodo ohladimo s peltierjevim elementom. Vse, kar potrebujemo je dokaj močan hladilnik za CPU, ki je zmožen hladiti 80 W element. Prav s takim so se poigravali na Overclockers New Zeland. Zamisel se je izkazala za precej uporabno, saj je peltier vodo, ki jo je segrel Thunderbird 1.4 GHz brez večjih težav ohladil na 21 stopinj C.
Če se vam torej nekje valja 80 W peltierjev element in kakšen super-duper hladilnik in bi se radi znebili okornega radiatorja, potem kar veselo na delo [;)].

Slashdot - Tole je ponovno ena od večjih čud interneta.
Avtorji "Periodnega seznama elementov iz stripov" so poiskale omembe elementov v stripih. Za vsak element je mogoče tudi videti skenirano stran iz stripa, kjer je omenjen.

Overclockedcafe - Res je, da lahko z ventilatorji storite veliko. Res je, da lahko s peltierjevimi elementi in vodnim hlajenjem storite še več. Samo vse te modifikacije so zaman, če ste računalnik postavili zraven radiatorja. Zato si tukaj oglejte vodič o tem, kam je najbolje postaviti računalnik. Ne, vodič ne odkrije Amerike ali razcepi atoma. V njem je zapisano vse, kar lahko normalen človek doseže z nekaj zdrave pameti. Ampak vseeno je lepo biti 100%-en, da je vaš računalnik postavljen v pravi kot, a ne? Torej le hitro brat.

Jaz - Tone me je danes obvestil, da je med brskanjem za vsemi možnimi informacijami o pelterjih naletel na to zanimivo stran. Gre za domačo stran ruskega podjetja Kryotherm, ki se ukvarja s proizvodnjo in načrtovanjem termoelekrtičnih elementov oziroma peltierjev. Poleg zares bogate zakldanice znanja boste na strani našli tudi izjemno uporaben programček z imenom Krysoft. Z njim lahko hitro in preprosto iračunate vse potrebne spremenljivke pri čartovanju hladilnega sistema s peltierjevimi elementi in tako računanje napornih fizikalnih enačb odpade. Zares fina zadevica, najdete pa jo tukaj.