Schneier.com - Če ste bili do sedaj mnenja, da je v praksi nemogoče napisati kopleksnejši program, ki ne bi vseboval programskih hroščev, je skupina zbrana okrog profesorja Gernota Heiserja iz avstralske University of New South Wales dokazala nasprotno. Uspeli so namreč potolči prav vse programske hrošče v operacijskem sistemu in to tudi dokazati.

Njihov operacijski sitem je tako 100-odstotno varen pred napakami in sesutji. Žal pa ne gre za kakšen popularen operacijski sistem, pač pa za operacijski sistem seL4 microkernel.

Operacijski sistem vsebuje 7500 vrstic kode, pregled, ki ga je opravljalo šest ljudi, pa je trajal več kot pet let. V povprečju je tako en človek na leto pregledal 250 vrstic.

Po mnenju Heiserja ima povprečen program približno 10 hroščev na 1000 vrstic kode, pri zelo skrbno napisanih programih pa je število hroščev mogoče zmanjšati na 1 do 3. Glede na to, da imata operacijska sistema Linux in Windows okrog 50 milijonov vrstic kode, bi njun pregled zahteval vsaj 200.000...

Schneier.com - V sodnem postopku proti državi, kjer se pritožujejo nad izidom testa alkoholiziranosti, je tožilec dosegel, da so na ogled dobili izvorno kodo alkotesta Draeger Alcotest 7110 MKIII-C. Proizvajalec se je sprva branil, da je koda odlična, razkritje le-te pa bi škodovalo njihovemu poslu (slednje se je izkazalo za resnično). Pridobljeno kodo je tožilec predal družbi Base One Technologies, ki jo je dodobra pregledala in našla nekaj zanimivh protez pri pisanju le-te. Izredno slaba struktura same kode, ki je posledica postopnega razvoja, žal ni edina težava, saj je polna potencialnih napak (bilo naj bi jih kar 19.400), samozaznavanje napak pa je obupno slabo, saj mora biti npr. pretok zraka previsok vsaj 32-krat zapored, da napako sploh javi.

Zaznava vsebnost alkohola v zraku je zmožna 4096 različnih vrednosti, koda pa to deli z 256, tako da ima končni rezultat le 16 različnih vrednosti, kar je seveda le del prvotne točnosti. Izredno čudno pa je tudi računanje povprečja različnih...

Ars Technica - V večini modernih držav je vožnja pod vplivom alkohola prepovedana in kazniva, da pa je tovrstno neodgovorno ravnanje mogoče preverjati in kaznovati, imajo policisti na voljo različne naprave, ki izmerijo količino alkohola v izdihanem zraku. Ko so se v ta namen še uporabljali testi na kemični osnovi, je bil postopek ugotavljanja stopnje alkohola v izdihanem zraku znan. Danes pa so naprave, ki merijo vsebnost alkohola v izdihanem zraku, v bistvu le črne škatlice, katerim na vhod dovedemo izdihan zrak, na izhodu pa se pojavi število, ki pove, koliko alkohola je vseboval. V točnost meritev teh naprav smo ponavadi precej prepričani.

A kot poroča CNET, so se pojavili tudi ljudje, ki alkotestom ne zaupajo več. Tako je voznik, ki so ga v ameriški zvezni državi Kentucky obtožili vožnje pod vplivom alkohola, na sodišču zahteval, da izdelovalec naprave za preizkušanje alkoholiziranosti voznika razkrije izvorno programsko kodo svoje naprave.

O primeru pišejo tudi na Ars Technici, zraven...

OSNews - V zadnjem obdobju smo večkrat bili priča raznim kampanjam, kako "preluknjani" naj bi pravzaprav bili odprtokodni programi. Pri Coverityju so se zato odločili za metodo, ki daje otipljivejše in s številkami podkrepljene rezultate. V sodelovanju s Stanfordsko univerzo so tako napisali programje, ki v izvorni kodi izvede statično analizo možnih hroščev (npr. spominski izpusti, prekoračitve, napake pri kazalcih, uporaba že "osvobojenega" dinamično zaseženega pomnilnika in druge možne ranljivosti).

Skozi to sito so spustili 32 odprtokodnih izdelkov in našteli v povprečju 0,43 hrošča na 1000 vrstic kode. Še bolje od tega povprečja so jo odnesli najpopularnejši izdelki. V 3 milijonih vrstic Linuxovega jedra naj bi tako odkrili po enega žužka le na vsakih 3000 vrstic, pri Apachu pa le v vsaki 4000. vrstici. Razlog za zadovoljstvo imate lahko tudi spletni mojstri, ki prisegate na navezo LAMP, kjer so v povprečju odkrili 0,29 napak/kilovrstico. Najslabše jo je odnesla AMANDA (pripomoček za...

Slo-Tech - Pred karatkim je izšla 1. različica prevajalnika podjetja PathScale, ki po prvih meritvah cilja precej visoko. Prevajalnik teče pod operacijskim sistemom GNU/Linux, zna pa zelo dobro optimizirati kodo za 64 bitne AMD Opteron procesorje. Podpora navadnim 32 bitnikom je zaenkrat v beta fazi. Rezultate meritev in primerjavo s konkurenco se da videti na strani SPEC organizacije, ki jo dobro poznamo zaradi številnih primerjalnih testov zmogljivosti, in sicer tukaj

Škoda, da Intel še ni omogočil AMD64 ukazov v svojih C/C++/Fortran prevajalnikih. V zadnji različici (8.0.046) so 32 bitni. Glede na to, da bomo v nekaj mesecih videli njihove AMD64 kompatibilne procesorje, tudi ta trenutek ni več daleč.

Planet Quake - Morda že malce stara novica, vendar pa se bo med bralci Slo-techa zagotovo našel kdo, ki še ne ve, da se je Id končno usmilil tropov programerjev in jim ponudil celotno kodo nekdaj zelo popularne igre Quake 2. Vsi navdušenci, ki imate vsaj malo pojma o programiranju grafike, lahko kodo odslej brezskrbno spreminjate in vanjo vgrajujete nekatere novejše tehnologije, kot so npr. trueform. Kje dobiti izvorno kodo, pa izveste tukaj.