Reuters - Kot poročata Wikileaks in Reuters, so danes nekdanjega švicarskega bankirja in Wikileaks žvižgača Rudolfa Elmerja po 6 mesecih dokončno izpustili iz pripora, brez vložitve obtožnice.

Elmer je nekdanji zaposleni v investicijski banki Julius Bär Gruppe iz Züricha, za katero je vodil podružnico na Kajmanskih otokih. Leta 2004 ga je banka odpustila, po njihovih besedah zaradi "nesprejemljivega vedenja, ki je bilo posledica razočaranja nad počasi napredujočo kariero". Elmer naj bi pred odhodom nabral občutljive o strankah in z njimi neuspešno izsiljeval svojega delodajalca, nato pa imigriral na Madagaskar. Januarja letos se je vrnil v Evropo in najprej v Londonu Julianu Assangu izročil dva CD-ja s podatki uspešnih poslovnežih, politikih,...

Heise - Po finančnih težavah, ki so povzročile izpad delovanja strani Wikileaks, koder so objavljeni razni tajni dokumenti, je stran ponovno delujoča. Skupaj z vnovičnim zagonom strani so upravljavci postavili tudi uraden blog, kjer bodo lahko poročali o dogajanju obširneje kakor na Twitterju. Z vzpostavitvijo obeh kanalov komunikacije na Wikileaks odgovarjajo na kritike, češ, da delujejo netransparentno. Prav tako so že objavili prve podatke akcije zbiranja sredstev, ki jo je za Evropo vodila Wau Holland Stiftung.

Doslej so izplačali manj kot deset odstotkov zbranih sredstev, kar znaša 30.000 evrov. Trošili so za potne stroške predstavnikov Wikileaks, Juliana Assangeain Daniela Schmitta, strojno opremo in dostop do interneta. Sodelujoči pri Wikileaks ne prejemajo plače, honorarja, dnevnic niti pavšalnega povračila stroškov, je dejal Hendrik Fulda, predsednik Wau Holland Stiftung. Kdor ne verjame, si lahko naroči dokazila, dodaja.

Wired News - Stran Wikileaks, kjer najdemo razne tajne in zaupne dokumente, katerih objave vlade in podjetja najraje ne bi videla, gre v nos mnogo državam. Poročali smo že o več blokiranjih, tudi v demokratičnih Nemčiji in Avstraliji, te dni pa je Wikileaks objavil dokument, ki prikazuje, da so na žulj stopili tudi ameriški administraciji.

V 32 strani dolgem poročilu iz leta 2008 je ameriški vojaški protiobveščevalni center označil Wikileaks kot grožnjo ameriški vojski. V poročilu pišejo, da Wikileaks z objavljanjem tajnih dokumentov vodijo vodo na mlin tujim obveščevalnim agencijam, teroristom in upornikom, kar da je nesprejemljivo. Nadalje razglabljajo, da bi lahko tuje vlade objavile lažne informacije, ki bi poskušale spodkopati kredibilnost ZDA.

Ena izmed idej, kako iztrebiti ovaduhe iz lastnih vrst, je skrajno strog pristop. Vse bi morali identificirati, jih odpusti in kazensko preganjati, s čimer bi uničili zaupanje, ki ga Wikileaks uživa in odvrnili ljudi od objavljanja tajnih...

Guardian - Stran, ki je šla mnogim tako strašno v nos, je nedostopna. Pravijo, da zgolj začasno, in upajmo, da je res tako. Wikileaks, kjer se javno objavljajo vsi dokumenti, ki bi jih vlade raje pometle pod preprogo, je zaradi finančnih tegob nedosegljiv. Kot so zapisali v obvestilu za javnost, so za letos nabrali zgolj 130.000 dolarjev, medtem ko bi jih za nemoteno delovanje potrebovali od 200.000 (samo stroški) do 600.000 (plačilo sodelavcev). Stran se trmasto upira denarju iz katerekoli državne ali korporacijske malhe, saj bi s tem izgubila svojo integriteto.

CBS News - Spletna stran Wikileaks, kamor lahko viri s celega sveta pošiljajo bolj ali manj občutljive in ne tako zelo javne dokumente, ki pa bi jih morala javnost vseeno videti, bo spet ponudila nekaj gradiva. Kot piše Wired, so dobili več kot pol milijona prestreženih sporočil, ki so jih 11. septembra 2001 po terorističnih napadih na New York poslale vladne službe, gasilci, policisti, novinarji in drugi. Branje bo nedvomno zelo zanimivo, saj je moč lepo videti, kako neusklajene so bile ameriške agencije ob napadu. Medtem ko so nekatere pozivale k takojšnji evakuaciji nujnega osebja v kompleks Mount Weather, je bila FEMA povsem ohromela. Še ob pol enih popoldne od sebe niso spravili nič drugega kakor Izjave še nimamo.

Zanimivo je tudi, kako so se na Wikileaks prikopali do teh sporočil, ki so, kot kaže na prvi pogled, avtentična. Možnosti je več, najverjetnejša pa naj bi predpostavljala zračno prestrezanje. Pošiljanje namreč ni bilo enkriptirano, marveč zgolj opremljeno s kodo, ki je...

ITworld.com - Na konferenci Hack In The Box, ki te dni poteka v Kuala Lumpurju v Maleziji, je spletna stran Wikileaks objavila načrt, s katerim želijo na splet pridobiti še več skrivnih dokumentov. Ustvariti nameravajo platformo, prek katere bi lahko časniki, organizacije za zaščito človeških pravic, raziskovalci in ostali po varni povezavi prenesli dokumente na strežnike Wikileaks. Tako bi breme varovanja vira in morebitne pravne sankcije prevzel Wikileaks.

Ko bi preverili avtentičnost materiala, bi z Wikileaks material za nekaj časa (doba embarga) dostavili strani, ki je njegovo objavo vzpodbudila. Ta čas naj bi novinarju ali skupini omogočil, da napišejo zgodbo o zbranem materialu. Šele po preteku embarga bi dokumente objavili tudi na Wikileaks, kar utemeljujejo z dejstvom, da široka dostopnost znižuje vrednost dokumentov.

Na Wikileaks so doslej objavili že 1,2 milijona občutljivih dokumentov; o najbolj delikatnih smo poročali tudi na naših straneh. Priznavajo pa, da imajo težave z...

Slashdot - Po svetu je kar pogosto določilo, da podjetje ne sme imeti firme banka, če dejansko ne gre za resnično banko, ki jo običajno nadzoruje nacionalna banka. Švedi so šli še korak dlje in teorijo preslikali na splet, piše Slashdot. Tako so registrarjem zapovedali, da odslej ne bo mogoče registrirati švedske domene, to je .se, ki vsebuje besedo bank, če ne bo prosilec resnična finančna banka. Vsako prijavo bodo preučili posebej, pri čemer bodo uporabo besede banka v smislu skladišče (npr. krvna banka) ali kaj podobno neškodljivega tolerirali. Ne boste pa mogli denimo registrirati bankwithlowestrates.se, če niste banka. Kaj točno bodo storili z osebnimi in geografskimi imeni, še ni povsem jasno.

Registracija slovenskih domen .si je od 6. 11. 2008 povsem sproščena, tako da si lahko kdorkoli izberi kakršnokoli domeno. Seveda pretiravati z zaščitenimi blagovnimi znamkami ne gre, saj vas v slednjem primeru razlastijo.

Heise - V četrtek je nemški registrar DENIC brez vsakršnega obvestila ukinil spletno domeno wikileaks.de, kjer so anonimno objavljali razne tajne dokumente, ki so tako ali drugače ugledali luč sveta, kar je šlo mnogim v nos. Spomnimo, da je Wikileaks prejšnji mesec objavil sezname cenzuriranih spletnih strani v Avstraliji, kar je sprožilo ogorčen odziv avstralskih oblasti in blokado Wikileaks na tej celini. Pritisk se je stopnjeval, tako da je nemška policija pred štirinajstimi dnevi izvedla hišno preiskavo pri lastniku nemške domene wikileaks.de, domnevno zaradi iskanja dokazov o distribuciji nedovoljne pornografije. Odveč je poudariti, da niso našli ničesar. Avstralci so seveda vztrajali, da Nemcem niso naročili izvedbe te preiskave. Uradnih informacij o zaprtju še ni.

Situacija spominja na lanski spor med Wikileaks.org in švicarsko banko Julius Baer. Takrat so na Wikileaks objavili aktualne dokumente o poslovanju banke in skrivnih računih na Kajmanskih otokih, zaradi česar so Švicarji...

Heise - Nedavno je stran Wikileaks objavila sezname cenzuriranih domen v Avstraliji, na Tajskem in na Danskem, kar je dvignilo veliko prahu. Avstralci so, denimo, na svoj črni seznam nezaželenih strani uvrstili kar Wikileaks. Nadaljevanje te zgodbe se te dni vrši v Nemčiji. Kot poročajo tudi na Wikileaks, je nemška policija izvedla hišno preiskavo stanovanja Theodorja Reppa, ki je lastnik nemške domene wikileaks.de. Oblasti so sprva kot razlog za preiskavo navedle distribucijo pornografskega materiala in odkrivanje dokazov, poroča Slashdot.

Kot piše Heise, je problem v objavi blokiranih spletnih strani v Avstraliji, saj nekaj izmed njih vsebuje otroško pornografijo (čemur je črna lista v prvi vrsti namenjena); objavljanje povezav do teh strani pa je kaznivo po nemških zakonih. Medtem je uradno izjavo podal tudi predstavnik za stike z javnostmi državnega tožilstva v Dresdnu, ki je potrdil preiskavo, ki da ji je botroval sum storitve kaznivega dejanja razširanja naslovov z otroško...

Slo-Tech - Kot poroča The Sydney Morning Herald, se je na avstralskem črnem seznamu domen, ki ga vzdržuje ACMA, znašel tudi Wikileaks. Slednji je poznana stran, ki objavlja razne nejavne dokumente, ki tako ali drugače pricurljajo v javnost. Razlog, da je Wikileaks pristal na tej famozni listi, je objava naslovov spletnih strani, ki jih cenzurira Danska. Da z njimi ne gre češenj zobati, so pokazali prejšnji teden, ko so upravljavcem foruma Whirlpool zagrozili z globo v višini 11.000 AUD, ker so na forumu objavili povezavo do neke spletne strani proti splavu, ki je prav tako na črnem seznamu.

Odločitev sicer nima opaznejšega vpliva na brskanje Avstralcev po internetu, se pa utegne to spremeniti, če bo vlada uveljavila obvezno cenzuro in filtriranje internetnega prometa. Na Wikileaks v izjavi za javnost ugotavljajo, da še vedno velja, da je prvo pravilo cenzure, da se o cenzuri ne sme govoriti. Poleg danskega so na Wikileaks razkrili še tajski seznam blokiranih strani, kjer so pod pretvezo...

Slashdot - Po dolgem obdobju udobne uporabe kriptiranih internetnih komunikacij se zlodeji srečujejo s težavo, ki jim bo prekrižala njihove zle načrte. Nemška policija je končno našla poslovnega partnerja, ki ji omogoča prestrezanje kriptiranih komunikacij za ugodno ceno. Prestrezanje je tehnično izvedeno z nameščanjem t.i. trojanskega konja v računalnik terorista, ki ključe, uporabljane za komunikacijo borcem zoper terorizem, posreduje preko mreže anonimnih strežnikov za posredovanje, da teroristi težje odkrijejo, kdo jim skuša preprečiti zločin.

Del ponudbe partnerja, Digitaska, je tudi sistem za prestrezanje v realnem času, ki s programjem posneti zvočni zapis pošilja na računalnik policije in tako omogoča prijetje teroristov na delu oziroma že pri dogovarjanju za akcijo.

Zanimiv je tudi cenik storitev, ki vseobsegajočo rešitev za nadzor nad teroristično korespondenco ceni na 20500 €, medtem ko posamezno namestitev programske rešitve za eno vrsto kriptirane komunikacije ponuja za 2500...

Schneier.com - Na spletni strani wikileaks.org se je pojavil 238-stranski priročnik Camp Delta Standard Operating Procedures iz leta 2003.

Gre za priročnik za delo in ravnanje v zaporu Guantanamo Bay. Priročnik vsebuje tudi podrobna varnostna navodila ter navodila za ravnanje z zaporniki.

Navodila med drugim vsebujejo tudi varnostno zelo občutljive podatke, npr. dostopne kode za vrata (na strani 27.3). Priročnik je pred tem s tožbo že skušala pridobiti organizacija ACLU, vendar neuspešno.

Mozillazine - Končno si bomo lahko privoščili domene s takimi imeni, kot si jih želimo. Pod pritiskom večjih narodov, predvsem Nemčije, Japonske in Kitajske, bodo imena domen lahko vsebovala 92 novih znakov, kar je marsikomu polepšalo življenje, saj je denimo v Nemčiji bilo vloženih čez 600.000 zahtevkov za imena domen s preglasi. Seveda morajo svoje dodati tudi brskalniki, ki večinoma že podpirajo novo zahtevo, npr. Mozilla, Mozilla Firefox, Netscape, Opera, Konqueror in Safari. Internet Explorer novotarije še nima, na voljo pa je razširitev, s pomočjo katere si opomore.

HardOCP - Heh, da se ne zgražamo vedno nad Američani, so tokrat poskrbeli Švicarji. Če smo se čudili raznim Ameriškim metodam prestreljevanja trdih diskov, potem res nimam besed za to. Švicarji so se nad uboge stvarce spravili kar s tankom! Mi ne verjamete? Poglejte to stran! Me kar srce zaboli... [:(]