»

Komunikacijska zasebnost na delovnem mestu

Slo-Tech - Pri vprašanju zasebnosti na delovnem mestu gre za trk dveh interesov – interesa delodajalca po gospodarni izrabi delovnega časa in sredstev ter pravice do zasebnosti zaposlenega. Različni pravni sistemi dajejo prednost enkrat enemu, drugič drugemu. V praksi sta se v zvezi s tem izoblikovala predvsem tim. “ameriški” pristop, ki daje prednost delodajalcu in tim. “evropski” pristop, ki daje prednost zaposlenemu.

Predstavitev obeh pristopov ter nekoliko podrobnejšo ureditev področja zasebnosti na delovnem mestu v slovenski zakonodaji si lahko preberete na spletnem mestu Pravokator v članku Komunikacijska zasebnost na delovnem mestu.

Gre za prosto dostopen prispevek, ki je pred kratkim izšel v zborniku Kriminaliteta in tehnologija, ki ga je izdal Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani.

32 komentarjev

Po mnenju nemškega administrativnega sodišča v Wiesbadnu je obvezna hramba prometnih podatkov nesorazmeren ukrep

Slo-Tech - Kot je 27. februarja 2009 ocenilo nemško administrativno sodišče v Wiesbadnu je ukrep obvezne hrambe prometnih podatkov, s katerim se shranjujejo prometni podatki o klicih in uporabi interneta za celotno populacijo - tudi povsem nedolžne posameznike - nesorazmeren.

Po mnenju sodišča (odločitev 6 K 1045/08.WI) obvezna hramba prometnih podatkov predstavlja kršitev pravice do zasebnosti, ta ukrep pa v demokratični družbi tudi ni nujen. Po mnenju sodišča ukrep ne spoštuje načela sorazmernosti v skladu z 8. členom Evropske konvencije o človekovih pravicah.

Odločitev omenjenega sodišča pa ne pomeni, da je ukrep obvezne hrambe prometnih podatkov v Nemčiji sedaj razveljavljen, pač pa le, da se je administrativno sodišče postavilo na stališče, da je tak ukrep nesorazmeren in odločanje o zadevi preneslo na višje sodišče, ki je pristojno za odločanje o ustavnosti obvezne hrambe prometnih podatkov. Je pa odločitev dober znak za pritožnike in njihovo argumentacijo glede spornosti obvezne...

38 komentarjev

Pogovor z mag. Andrejem Tomšičem na temo hrambe prometnih podatkov

Slo-Tech - Na e-demokracija.si so objavili pogovor z mag. Andrejem Tomšičem, državnim nadzornikom na uradu Informacijskega pooblaščenca. Pogovor je potekal o obveznem hranjenju prometnih podatkov, katere določila na področju hrambe prometnih podatkov internetnih komunikacij, so v Sloveniji stopila v veljavo včeraj, dotaknil pa se je tudi problematike zasebnosti na delovnem mestu.

V pogovoru je Andrej Tomšič nanizal nekaj razmišljanj na temo za kakšne namene se lahko ti podatki uporabljajo, kako hramba vpliva na človekove pravice, kako se bodo kriminalci izognili takšnemu nadzoru, stroških hrambe in učinkovitosti takšnega nadzora. Tomšičev sklep je, da hramba prometnih podatkov prinaša velike stroške, a malo učinka.

12 komentarjev

Bolgarsko ustavno sodišče zavrnilo določbe o obvezni hrambi prometnih podatkov

Slo-Tech - Bolgarsko Vrhovno sodišče (Bulgarian Supreme Administrative Court (SAC)) je 11. decembra 2008 razveljavilo določila o obvezni hrambi prometnih podatkov v Bolgariji.

Postopek glede obvezne hrambe prometnih podatkov je marca letos sprožila nevladna organizacija Access to Information Programme, ki je trdila, da obvezna hramba prometnih podatkov predstavlja kršitev bolgarske ustave, Evropske konvencije o človekovih pravicah ter zakonodaje Evropske Unije.

Bolgarska zakonodaja o obvezni hrambi prometnih podatkov je namreč pravila za dostop do zbranih podatkov maksimalno poenostavila. Zaradi večje učinkovitosti boja proti terorizmu in kriminalu so bili namreč podatki o klicih in uporabi interneta dostopni uslužbencem ministrstva za notranje zadeve, tajnih služb in ostalih represivnih organov kar brez "nepotrebnih" omejitev kot. je npr. sodna odredba.

Bolgarsko ustavno sodišče je zato presodilo, da takšen neomejen dostop predstavlja neupravičen in protiustaven poseg v pravico do...

4 komentarji

Nadzor v obliki hrambe prometnih podatkov ima vpliv na vedenje posameznikov

Slo-Tech - Florian Sander, na svojem blogu o problematiki hrambe prometnih podatkov poroča o raziskavi, ki so jo opravili pri znanem nemškem inštitutu za raziskovanje javnega mnenja Forsa.

Raziskava, ki je bila opravljena konec maja 2008 je pokazala, da obvezna hramba prometnih podatkov ima vpliv na vedenje posameznikov (vsaj v Nemčiji), saj so ljudje zaradi obvezne hrambe prometnih podatkov spremenili svoje telekomunikacijske navade.

Izsledki raziskave kažejo, da je za obvezno hrambo prometnih podatkov slišalo 73% anketiranih, dobra desetina (11%) pa jih je izjavilo, da zaradi ukrepa obvezne hrambe prometnih podatkov v določenih okoliščinah že niso uporabili telefona ali e-pošte.

Šest odstotkov anketirancev je prepričanih da so zaradi tega ukrepa prejeli manj klicev in e-sporočil, dobra polovica (52%) pa jih je izjavilo, da zaradi hrambe prometnih podatkov telekomunikacijskih sredstev verjetno ne bi uporabili za pogovor s farmacevtom (glede uživanja zdravil), psihoterapevtom ali ženitnim...

5 komentarjev

Sprejeta Direktiva o obvezni hrambi prometnih podatkov

Data Retention Is No Solution - Evropski parlament je včeraj s 378 glasovi za, 197 proti in 30 vzdržanimi podprl direktivo o hrambi prometnih podatkov. S tem je potrdil predlog direktive brez amandmajev, torej različico predloga, ki so mu ostro nasprotovale organizacije za zaščito človekovih pravic in nekateri operaterji komunikacij.

Potrjena direktiva prinaša:
  • obvezno hrambo prometnih podatkov telefonskih in internetnih komunikacij (vključno z naslovi elektronske pošte) ter podatkov o lokacijah mobilnih telefonov;
  • čas hrambe ne bo enak po celotni EU, znašal pa bo od 6 do 24 mesecev, poleg tega pa je dovoljen tudi daljši čas hrambe (Poljska je npr. predlagala 15 let);
  • povračilo stroškov operaterjem nastalih zaradi obvezne hrambe prometnih podatkov ureja vsaka država po lastni presoji;
  • omejitve za katera kazniva dejanja je mogoče shranjene podatke uporabiti niso določene (torej jih bo mogoče uporabiti tudi za boj proti kršitvam avtorske pravice);
  • obvezna bo tudi hramba podatkov o neuspešnih poiskusih...

67 komentarjev

Direktiva o retenciji komunikacjiskih podatkov: ali je tehnično izvajanje možno v praksi?

Slo-Tech - Tokrat vas na Pipin odprti termin izjemoma vabimo v SREDO 7. decembra ob 19.00, ko bo Andraž Sraka - sistemski inženir in skrbnik internet omrežja Sinfonika d.d predaval o (ne)zmožnosti tehnične izvedbe predlagane direktive o retenciji komunikacijskih podatkov.

23. novembra se je končala akcija zbiranja podpisov proti uvedbi obvezne hrambe prometnih podatkov o telefonskih in internetnih komunikacijah s predajo le teh predstavnikom Evropskega parlamenta. Kaj pomeni hramba prometnih podatkov? Kako bo ta prizadela nas uporabnike javnih internetnih in telekomunikacijskih omrežij in kako ponudnike le teh storitev.

Bo hramba prometnih podatkov res le preventiva v boju zoper terorizem in kriminal? Na predavanju bo predstavljena evropska direktiva iz tehničnega vidika in kako naj bi se le ta izvajala. Kakšne podatke bi naj hranili ponudniki internetnih in telekomunikacijskih storitev in kakšen izziv bi naj predstavljala hramba teh podatkov za daljše časovno obdobje, zakar se zavzemajo...

0 komentarjev

EU pripravlja ukrep obveznega hranjenja prometnih podatkov od enega do treh let

Slashdot - EU že dlje časa pripravlja zakonodajni ukrep, s katerim bo zahtevala obvezno hranjenje prometnih podatkov, ki nastanejo pri uporabi telefonije in interneta. Že 15. člen direktive EU 2002/58 je državam članicam omogočil hranjenje prometnih podatov za določen čas, Evropska komisija pa se je odločila, da bo hranjenje teh podatkov predpisala kot obvezno. Predvidena doba hranjenja teh podatkov (tim. retencija) je od 12 do 36 mesecev.

Z drugimi besedami - ponudniki telefonije (fiksne in mobilne) ter internetnih storitev bodo morali (če bo predlog sprejet), hraniti vse prometne podatke vsaj eno, zelo verjetno pa kar tri leta. Seveda na lastne stroške.

Prometni podatki niso sama vsebina komunikacije, pač pa gre za tim. spremljajoče podatke (npr. kdo je koga klical, ob katerem času, iz katere lokacije, katera spletna mesta je vpisal v spletni brskalnik, pri čemer je iz URL-jev spletnih iskalnikov mogoče ugotoviti tudi kaj je nekdo iskal, itd.). Kljub temu, pa je mogoče iz njih ugotoviti...

31 komentarjev

V ZDA izgubili pol milijona hi-tech delovnih mest

Slashdot - Rezultati študije, ki jo je opravilo in javnosti včeraj predstavilo podjetje AeA, kažejo, da so v ZDA v letu 2002 izgubili kar pol milijona delovnih mest na področju tehnologije, tako da jih sedaj ostaja zgolj šest milijonov.

Največji osip je bil na področju izdelovanja elektronskih vezij, kjer se je kadrovski sektor prepolovil. Prvič v sedmih letih se je tudi zgodilo, da se je število delovnih mest na področju programske opreme zmanjšalo, tokrat kar za 150.000. Podatki za letošnje leto so vzpodbudnejši in kažejo, da se izgubljanje delovnih mest zmanjšuje in upočasnjuje. Več o tem.

Svoje mnenje o tej tematiki lahko izrazite tudi v forumu v temi " Ekonomija. (Tehnologija ji diha za ovratnik).", kjer debata o izgubljanju delovnih mest poteka že dobra dva tedna.

8 komentarjev