Avast - Šlo je za omrežje, ki je za potrebe rudarjenja kriptovalut s pomočjo malwara Retadup obvladovalo približno 850.000 računalnikov po vsem svetu, po želji pa bi nepridipravi lahko na njih poganjali katerokoli kodo, denimo vohunsko oz. izsiljevalsko. Retadup ima sicer vse lastnosti črva, kar pomeni, da se širi iz naprave v napravo, njegove šibke točke, ki se nanašajo na napako v centru za nadzor, pa so prvi odkrili v varnostnem podjetju Avast. Pomanjkljivost je omogočala prevzem nadzora nad kontrolnim centrom in tudi nevtralizacijo zlobne kode na okuženih računalnikih na daljavo, brez da bi nanje nameščali kakršnokoli programsko kodo.

Toda preden so se lotili česa takega, so morali počakati na dovoljenje sodnih organov,...

Europa.eu - Francoska policija je na konferenci Evento 2013 v Lizboni predstavila uspešeno nadgradnjo svojega IKT sistema iz licenčnega Windows okolja na odprtokodno programsko opremo. Projekt kjer postopoma nadgrajujejo programsko opremo traja že od leta 2004. Tega leta so najprej zamenjali Office skupino programov z OpenOffice, kasneje so sledili še ostali manj pomembni programski paketi Firefox, Gimp in VLC. Leta 2008 so uspešno migrirali na operacijski sistem Linux prvih 5000 sistemov. Nadgradnjo so nadaljevali in do začetka leta 2013 so tako imeli že 37.000 sistemov, kjer je bil nameščen Ubuntu Linux. Letos pa so uspešno nadgradili na najnovejšo LTS verzijo Ubuntuja 12.04.3 z uporabo...

Slashdot - Maja 2003 se je mestni svet v Münchnu odločil za prehod na odprto kodo - operacijski sistem GNU/Linux, brskalnik Firefox in pisarniško okolje OpenOffice.org. Po ne preveč spodbudnem začetku so z namestitvami pričeli leta 2006; novembra 2008 je namenska Linux distribucija LiMux tekla na 1200 mestnih računalih, dve leti kasneje že "na več kot 3000", nedavno pa so jo namestili že kar na polovico od okvirno 12 tisoč računalnikov. Zaključek načrtujejo karseda hitro, in sicer že naslednje leto.

Prehod na odprto kodo seveda ni nezahtevna operacija in vodja projekta, Florian Schießl, je priznal, da so bile prve časovne ocene zelo naivne. Mestna uprava razpolaga z okvirno 15 tisoč računalniki. Upravljanje z uporabniki, strojno opremo in programsko opremo ni centralizirano, ampak prepuščeno enemu od 21 IT centrov, ki skrbijo za IT infrastrukturo posameznih oddelkov. Dalje, v rabi je približno 300 namenskih MS Windows...

ComputerWorld - Kot poročajo na Computer World je Londonska borza z uporabo Linuxa uspela zelo pohitriti trgovalne čase, ki pod Linuxom znašajo 126 mikrosekund. Poročajo tudi, da 99% naročil uspejo sprocesirati v roku 210 mikrosekund, le 0,1% naročil pa se procesira več kot 400 mikrosekund. Trenutno so v LSE prehod na Linux izvedli testno le v omejenem obsegu (v hčerinskem podjetju Turquoise, ki predstavlja manjši del borznega prometa), a rezultati že kažejo številne prednosti

Kot je znano, je Londonska borza junija 2007 pompozno uvedla program TradElect, ki je pisan v .NET platformi in teče na Microsoft Windows strežniku (program sta razvila Microsoft in Accenture). Vendar pa je imel sistem stalne težave z doseganjem ustreznega odzivnega časa, težave pa so bile tudi z vzdrževanjem in nezanesljivostjo sistema. Zato so se v Londonski borzi (LSE) leta 2009 odločili, da Microsoftovo rešitev opustijo.

Kot pravijo v LSE, so njihovi trgovalni časi zdaj dvakrat hitrejši kot trgovalni časi njihovih...

Slo-Tech - Na Centru odprte kode Slovenije poročajo o dveh prehodih na odprto kodo v tujini, ki bosta prinesla kar nekaj prihrankov.

V prvem primeru bodo na 130.000 računalnikov francoskega finančnega urada namestili odprtokodni odjemalec e-pošte Mozilla Thunderbird. Pred tem so za branje e-pošte uporabljali Microsoft Outlook in Lotus Notes. Za skupinsko delo načrtujejo uporabo Open Business Management, kot nadomestek za Exchange.

V drugem primeru pa nameravajo na Švedskem s prehodom na odprto kodo na strežniškem področju v naslednji 5 letih prihraniti kar 20 milijonov EUR. Izračunali so tudi, da v njihovem primeru na področju strežniških rešitev odprtokodne rešitve znašajo le eno petino stroškov primerljivega komercialnega programja, v primeru baz podatkov, pa odprtokodne rešitve znašajo le eno sedmino stroškov. Do 70-odstotno znižanje stroškov programske opreme je s prehodom na odprto kodo dosegla tudi francoska policija, temu zgledu pa sledijo tudi njihovi kolegi na Nizozemskem, kjer...

Ubuntu.si - Kot poročajo na Profy.com, je rusko ministrstvo za šolstvo objavilo razpis za izobraževanje učiteljev za delo z odprtokodnim programjem. V okviru razpisa v vrednosti 4 milijone USD, naj bi okrog 60.000 ruskih učiteljev naučili nameščati in uporabljati odprtokodno programsko opremo, izobrazili pa bodo tudi tutorje, ki bodo šolam pomagali reševati težave pri prehodu. Ob koncu izobraževanja bodo učitelji morali opraviti tudi izpit.

Po načrtih ruskega ministrstva za šolstvo, naj bi ruske šole na odprto kodo prešle že leta 2010, vsem šolam pa so tudi že razdelili namestitvene CD-je z Linuxom.

Vprašanje sicer, če bo šel prehod tako gladko, kot načrtujejo, vsekakor pa gre za korak v pravo smer. Slovensko ministrstvo za šolstvo pa se vsaj zaenkrat s takšnimi "malenkostmi" ne ubada...

Slo-Tech - Zimbabve, je celinska država v južnem delu afriške celine. Zimbabvejski parlament računalnike (strežnike in namizne računalnike) uporablja že 15 let, vendar je bil v zadnjem času soočen predvsem s stroški licenc in vzdrževanja ter tim. skritimi stroški nakupa programja in storitev za obrambo pred virusi, Trojanskimi konji in ostalimi spletnimi nadlegami. Na namizju so uporabljali Windows platformo.

Leta 2008 so se odločili za prehod na Ubuntu. Trenutno na 95% njihove strojne opreme že teče prosto programje, prehod pa je bil uspešen. Po besedah ICT direktorja Ganyanija Khosea so s prehodom na Ubuntu pridobili veliko. Novi sistem je nameščen povsem zakonito, stabilen in ni tarča virusov, prehod pa se jim je izplačal tudi stroškovno.

Nas prehitevajo že afriške države?

Slo-Tech - Islandska nacionalna TV je prejšnji teden predvajala oddajo z naslovom Nýtt kerfi sparar milljónir (Novi sistem prihrani milijone).

V oddaji so prikazali primer tehniške šole v severni Islandiji, ki je s prehodom na Ubuntu Linux prihranila 5 milijonov islandskih Kron (27.706 EUR). Predstavniki šole so pri tem izpostavili tudi dejstvo, da pri prehodu ni bila potrebna menjava nobene strojne opreme, niti niso nastali drugi dodatni stroški. Na koncu oddaje so k podobnim prehodom pozvali še ostale javne ustanove.

Ena lastovka še ne prinese pomladi, a kljub temu ne gre za...

Slashdot - Pred šestimi leti je odločitev münchnskih oblasti, da 14.000 svojih računalnikov migrirajo na brezplačno programsko opremo dvignila veliko prahu. Tako veliko, da so o njej obširno poročali celo v ZDA. Sedaj si poglejmo, kako prehod napreduje. Začetni stroški projekta so znašali 13 milijonov evrov, medtem ko bil prehod z Windows NT 4 na XP-je cenejši, a dolgoročno naj bi beležili prihranek. Približno 60 odstotkov vseh računalnikov že uporablja OpenOffice, medtem ko naj bi ostali sledili do konca letošnjega leta. Firefox in Thunderbird sta pristala že na vseh, operacijski sistem pa naj bi za odprtokodni LiMux do konca leta 2012 zamenjalo že 80 odstotkov računalnikov. Več o tem.

ZDNet - Kot poročajo na ZDNet, Ubuntu počasi postaja resen igralec na trgu operacijskih sistemov. Chris Dawson tako piše o primeru brazilskega podjetja Metasys, ki svoje stranke (šole, podjetja in domače uporabnike) opremlja z Ubuntu Linuxom. Metasys posluje v Južni Ameriki, Afriki in Evropi in samo v Braziliji so na 350.000 namiznih računalnikov namestili Ubuntu, njihove stranke pa plačujejo za podporo. Ker Ubuntu oz. Metasys v Braziliji postaja tako resna igralca, Microsoft po besedah Dawsona močno pritiska na Brazilsko vlado, a za zdaj neuspešno.

Prav tako je po vsem svetu registriranih 13 milijonov aktivnih Ubuntu uporabnikov, Ubuntu pa pridobiva uporabnike celo na Kitajskem, kjer je stopnja piratstva sicer zelo razširjena. Dawson sklepa, da cena očitno ni edini faktor pri odločitvi kateri operacijski sistem bodo ljudje uporabili.

Ubuntu pa očitno ne pridobiva samo na namiznem področju, pač pa tudi na področju strežnikov. Ustanovitelji Ubuntuja, podjetje Canonical, so se namreč...

bit-tech.net - Moblin, Intelov operacijski sistem, prvič predstavljen leta 2007, je namenjen uporabi na MIDih, netbookih, nettopih in ostalih sistemih s procesorjem Atom. Pri Intelu pa so se odločili, da razvoj Moblina predajo Linux Foundation-u, ki skrbi za večjo prepoznavnost Linuxa v svetu. Po besedah Intela naj bi ta poteza blagodejno vplivala tako na razvoj Moblina kot njegovo razširjenost, saj bo tako postal bolj viden in opažen, odprtokodna skupnost pa bo v razvoj vnesla več inovativnosti in večje število razvijalcev.

Z odprtostjo pa bo kdorkoli lahko Moblin prevedel tudi za arhitekturo ARM in s tem omogočil uporabo tekmecem, recimo nVidiji s platformo Tegra. A Intel pravi, da ga to ne moti, saj je pred kratkim najavil še, da je del proizvodnje Atom procesorjev predal TSMCju, s čimer je olajšal proizvodno sistemov Atom partnerjem, ki TSMC uporabljajo tudi za svojo proizvodnjo. Oboje kaže na precejšno samozavestnost v zmogljivosti in prihodnost Atom arhitekture, obenem pa z odprtostjo...

Slo-Tech - Mar se kdo še spominja davnega leta 2005? Kaj pa leta 2002? Obakrat so se v naši vladi spraševali koliko bi jih stal prehod na OpenOffice.org. Najprej so naredili precej podrobno študijo na to temo za obdobje treh let. Ugotovili so, da bi jih takrat obnova Microsoftovih licenc in uporaba MS Office stala približno 6.7 milijarde tolarjev (27 milijone evrov). Ako bi uporabili OpenOffice.org bi jih vse skupaj stalo 7.2 milijarde tolarjev (30 milijonov evrov). Po zdravi kmečki pameti se je vlada odločila za uporabo Microsoftovega izdelka.

Čas je tekel naprej in prišlo je leto 2005 ter iztek pogodbe med Microsoftom in vlado. Sedaj je bilo potrebno ponovno ugotoviti ali se tale špas z Microsoftom še vedno izplača. Naredili so revidirano študijo! V revidirani študiji za obdobje treh let so ugotovili, da bi jih prehod na OpenOffice.org stal 7.5 milijarde tolarjev (31 milijonov evrov), če pa ostanejo na MS Office bo pa vse skupaj stalo pičlih 7.02 milijarde tolarjev (29 milijonov evrov)....

Ars Technica - Kot poročajo na ArsTechici je francoska policija, ki se je leta 2004 odločila za prehod na Linux prihranila že 50 milijonov EUR.

Prehod so začeli leta 2005 in najprej so MS Office nadomestili z OpenOffice.org. Sledila je zamenjava še ostale programske opreme, vključno z brskalnikom Firefox in odjemalcem e-pošte Thunderbird.

Potem je leta 2006 prišla Vista in francoska policija se je namesto na Visto raje odločila migrirati na Ubuntu. Razlog za migracijo je bila ocena, da jim prehod na Visto ne bo prinesel bistvenih prednosti, poleg tega pa jim je Microsoft povedal, da bi bilo za prehod potrebno izobraževanje uporabnikov.

Francoska policija je tako izvedla testni prehod na Ubuntu. Za začetek so prehod izvedli na 5.000 delovnih postajah, prehod sam pa je bil zelo enostaven. Do konca leta načrtujejo še prehod 15.000 delovnih postaj do leta 2015 pa nameravajo Linux namestiti na vseh 90.000 računalnikih. Ugotavljajo, da ima Linux številne prednosti, med drugim tudi enostavnejšo...

Slo-Tech - Smári McCarthy. projektni vodja Icelandic Innovation centra, član upravnega odbora Icelandic Society for Digital Freedoms ter član islandske skupine Wikipedistov je pred nekaj dnevi na svojem blogu objavil zanimivo razmišljanje o vplivu Microsofta na islandsko ekonomijo.

Povsod po svetu, enako tudi na Islandiji, Microsoft svojih licenc ne prodaja neposredno podjetjem in ostalim končnim kupcem, pač pa to počnejo preko svojih partnerjev (Microsoft Certified Partners). MCP so tako glavni lokalni zagovorniki Microsoftove programske kode, ki prodajajo, reklamirajo in lobirajo v svojem lokalnem okolju.

A licence se prodajajo za obdobje treh let, podjetja pa licence plačujejo na letni ravni. Zadeva lepo poteka, dokler na trgu ni velikih pretresov. A pretresi so, so tudi krize in Islandija je v času aktualne finančne krize doživela pravi ekonomski kolaps. Številna podjetja so bankrotirala, zato licenc ne morejo plačati.

A to se Microsofta ne tiče. On namreč ni prodal licenc podjetjem,...