Slo-Tech - Ker Slovenija ni do 21. decembra 2020, ko se je iztekel dvoletni rok, v nacionalno zakonodajo prenesla Direktive (EU) 2018/1972 o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah, je Evropska komisija vložila tožbo zoper državo. V tožbi sodišču EU predlaga, da Sloveniji izreče globo v višini 2.726 evrov na dan od izreka sodbe in pavšalni znesek 1.390,77 evra na dan za vsak dan kršitve, a ne manj kot 383.000 evrov. Direktiva se v Slovenijo prenaša s sprejemom novega Zakona o elektronskih komunikacijah, ki je že več let v pripravi.

Ministrstvo za javno upravo je pobude glede novega zakona začelo sprejemati že januarja 2019, kar je trajalo do 15. marca 2019. Avgusta 2020 je bil objavljen osnutek predloga zakona, ki je bil v javni obravnavi do sredine oktobra 2020. Zakon je šel v medresorsko usklajevanje aprila 2021, nato pa je imela javnost spet dva tedna časa za pripombe. Predvidevali so, da bo zakon sprejet novembra 2021, a je bil na 29. redni seji 4. februarja 2022 predlog ZEKom-2...

Slo-Tech - Ministrsvo za gospodarstvo je 24. 12. 2008 začelo z javno obravnavo osnutka predloga za spremembe Zakona o elektronskih komunikacijah. Predlagane spremembe [PDF] so objavili tudi na svojih spletnih straneh.

Zanimivejši popravki so:

• Vsa nova infrastruktura se bo morala graditi z rezervo. Kanali bodo morali omogočati povečanje zmogljivosti za vsaj 1/3, antenski stolpi pa podvojitev začetnih načrtovanih zmogljivosti. To bo vse infrastrukturne investitorje, predvsem pa največjega, prisililo v zagotavljanje zmogljivosti za rast in omogočanje konkurence.
  
• Vsak končen uporabnik bo imel možnost pritožbe na poseben organ, ki ga bo moral operater ustanoviti (oziroma razglasiti). To pomeni, da se pritožbe več ne bodo mogle izgubljati neznano kje, temveč se jih bo moralo vedno obravnavati na eni sami točki v podjetju. To pa naj bi olajšalo nadzor APEKA-a nad korektnostjo dela operaterjev.
  
• Dodana je možnost, da policija tudi ustno zahteva prestrezanje prometa, če se s tem varuje življenja....

Slo-Tech - Pred kratkim smo že poročali o predlaganih spremembah zakona o SOVI, tokrat je na vrsti še policija. MNZ namreč pripravlja novelo zakona o policiji, ki se trenutno še nahaja v medresorskem usklajevanju, osnutek zakona pa je, zaradi posegov v zasebnost, že deležen številnih kritik, med drugim tudi o tem, da se Slovenija spreminja v policijsko državo. Kritiki s(m)o mnenja, da so predlagane zakonske spremembe poskus države, da bi pod krinko "terorizma" in nekaterih kaznivih dejanj, ki so v zadnjem času odmevala v javnosti, široko povečala svoja pooblastila glede posega v informacijsko zasebnost.

V odgovor na kritike je ministrstvo za notranje zadeve v petek sporočilo, da je zakon nujen zaradi zahtev EU. Policija naj bi nova pooblastila nujno potrebovala zaradi vstopa Slovenije v Schengensko območje. Kar pa je bolj kot ne le izgovor, saj Schengenska konvencija v resnici ne zahteva tako nesorazmernih in vseobsežnih posegov v zasebnost, kot jih predvideva predlog omenjene novele zakona.
...

Slo-Tech - Včeraj (14. 7. 2005) je notranji minister Dragutin Mate v oddaji Odmevi na TV Slovenija govoril o hranjenju telekomunikacijskih podatkov.

V oddaji je izrazil mnenje, da hranjenje prometnih podatkov ne pomeni kršenja pravic posameznikov, pozabil pa je poudariti, da pri tem zagotovo gre za poseg v informacijsko zasebnost posameznikov. Poleg tega kritiki hrambe prometnih podatkov izpostavljajo načelno vprašanje beleženja osebnih podatkov oseb, ki niso ničesar osumljene ob dejstvu, da je mogoče te podatke kdaj kasneje uporabiti v postopku proti njim. Taka oblika nadzora nad posamezniki, ki niso ničesar osumljeni, po mnenju nekaterih kritikov vodi v kriminalizacijo nedolžnih posameznikov. O tem seveda notranji minister ni govoril.

Kakorkoli že, njegov nastop je pomemben zaradi nečesa drugega. Minister Mate je namreč govoril tudi o tem, da slovenski operaterji že danes hranijo prometne podatke, čeprav EU ukrep obveznega hranjenja prometnih podatkov šele pripravlja.

Minister Mate je...

Slo-Tech - V današnjem DELU je na strani 13 objavljen članek o sledenju mobilnim telefonom. Članek je nastal na podlagi sodne obravnave v primeru Dragan Dolar in soobtoženi, ki se je odvila 15. julija 2004 na Okrožnem sodišču v Kranju.

Na obravnavi, na kateri so obtoženim sodili zaradi tatvine avtomobilov, je tožilstvo predstavilo dokaze, ki so jih pridobili s pomočjo prisluškovanja. Nalog za prisluškovanje je bil pridobljen zakonito, vendar pa se je izkazalo, da pri nekaterih obdolžencih prisluhi ne zadostujejo za obsodbo. Zato je preiskovalni sodnik na predlog tožilstva izdal odredbo, s katero je od Mobitela in Simobila zahteval še podatke o gibanju obdolžencev za nazaj. Podatke so dobili in na njihovi podlagi je policija narisala shemo gibanja obdolžencev. Podatki o gibanju so bili tako eden izmed ključnih dokazov tožilstva.

Zato je precej čudno zatrjevanje Mobitela, da - kot navaja DELO - "Mobitel ne more spremljati gibanja svojih uporabnikov. Hrani le podatke v zvezi s klicem, ki so...

Slo-Tech - Kot smo že poročali, je ministrstvo za informacijsko družbo v torek 1. junija 2004 sklicalo sestanek z nekaterimi predstavniki slovenskih ponudnikov dostopa do interneta (ISP-ji) in policijo, tema sestanka pa je bila izvedba zakonitega prestrezanja telekomunikacijskega prometa, ki poteka prek interneta.

Za kaj gre? 1. maja je začel veljati Zakon o elektronskih komunikacijah, v katerega 107. členu piše, da mora operater "na svoje stroške zagotoviti ustrezno opremo v svojem omrežju in primerne vmesnike, ki v njegovem omrežju omogočajo zakonito prestrezanje komunikacij.", poleg tega pa mora MID do novembra sprejeti Pravilnik o zakonitem prestrezanju komunikacij, ki bo predpisal primeren vmesnik za prestrezanje. Po naših informacijah so v igri trije ponudniki vmesnikov za prestrezanje, eden iz Nizozemske in dva iz Izraela, cene pa naj bi se gibale okrog 200.000 USD na napravo. To pa so seveda zneski, ki si jih manjši ISPji težko privoščijo.

Kljub temu, da je bil omenjeni sestanek...

Slo-Tech - Novica je morda že malce stara, a še vedno aktualna.

20. decembra 2002 je Ministrstvo za informacijsko družbo pripravilo in v javno obravnavo dalo predlog Pravilnika o programski opremi in vmesnikih za zakonito prestrezanje komunikacij. Za kaj gre?

Obstoj pravilnika zahteva 130. člen Zakona o telekomunikacijah (ZTel), pravilnik pa naj bi predpisal primerne vmesnike in programsko opremo za zakonito prestrezanje telekomunikacij. Skratka, gre za "tehničen" dokument, ki ureja zakonito prisluškovanje (torej prisluškovanje, za katerega je izdan sodni nalog).

A pojdimo k stvari. Pravilnik določa obveznosti telekomunikacijskih operaterjev (telekomi in ISPji), da pristojnim službam (policiji in SOVI) omogočijo nadzor nad telekomunikacijami. Poleg same vsebine komunikacije (če je ta šifrirana ali kompresirana s strani operaterja, jo mora pristojni službi dostaviti nešifrirano in nekompresirano), mora operater sporočiti...