Slashdot - Revija Popular Science je skenirala vse svoje izdaje ter jih brezplačno objavila na svoji spletni strani. Pri iskanju po 137-letnem arhivu so za pomoč prosili Google, ki je najverjetneje opravil tudi večino digitalizacije, saj imajo dosti izkušenj že iz svojega Google Books projekta.

Vsaka izdaja je predstavljena kot originalna publikacija vključno z reklamami iz tistega časa. Je pripomoček, ki združeno predstavlja družbeno fascinacijo nad prihodnostjo, znanostjo ter tehnologijo in izredno potencialen za izboljšanje naših življenj.



Kateri je najbolj zanimiv članek, ki ga najdete?

Slashdot - Nemška verzija Wikipedije, ki je za angleško takoj na drugem mestu po obsegu, je dosegla mejo milijona člankov. Mejo pol milijona člankov so dosegli pred točno dvema letoma. Milijonti članek govori o ameriškem botaniku Ernieju Wassonu. Angleška sestra ima 3,1 milijona člankov, slovenska 83 tisoč, skupno število pa je še z ostalimi članki v 240 drugih jezikih 14 milijonov.

Kakšno pot je Wikipedija prehodila v osmih letih, pa lepo kaže tudi prvi članek na nemški Wikipediji. Prvi članek (o reakciji s PCR) se je v tem času razvil iz prevoda navodil za izvedbo reakcije v pregleden enciklopedični prispevek.

Nemška Wikipedija je, tudi zaradi strožje politike, po mnenju ustanovitelja celo boljša od angleške. Nemci so tudi prvi uvedli...

Heise - Deutsche Fotothek vsebuje več kot dva milijona dokumentov in je univerzalni arhiv za zgodovino umetnosti in kulture Saške deželne knjižnice. Včeraj so storili lepo gesto in objavili podatek, da so fundaciji Wikimedia Deutschland, pod katero okrilje sodi tudi nemška Wikipedija, dovolili rabo 250.000 slik iz njihovih arhivov. Več podatkov o podpisani pogodbi bo znanih prihodnji teden. To ni prva taka poteza v Nemčiji, saj je že konec lanskega leta Nemški zvezni arhiv storil podobno s 100.000 slikami iz svojih katakomb, še prej pa je Wikipediji dovoljenje za uporabo njihovih slik dala revija LIFE.

TG Daily - Če ste v zadnjem času kaj obiskovali Wikipedijo, ste na strani zgoraj gotovo opazili prošnjo za donacije, ki so jih zbirali. Sprva se je števec ustavil pri 3,5 milijona dolarjev, kar pa naj ne bi zadostovalo. Wikipedija, ki zaposluje 23 ljudi, namreč letno porabi nekaj manj kot šest milijonov dolarjev. Da bi dosegli postavljen znesek, je ustanovitelj Jimmy Wales na spletni strani Wikimedija Fundacije osebno zaprosil za pomoč in - zmagal. V samo nekaj dnevih se je nakapljal še preostanek.

Na TG Daily si sedaj postavljalo še nekaj zanimivih vprašanj. Prvo je seveda, kolikšno vsoto bi Wales za deveto najbolj obiskano stran na spletu lahko zahteval in še dobil. Zagotovo več kot šest milijonov, če so se ti nabrali tako hitro. Drugo vprašanje je, ali bodo ljudje sedaj nehali prispevati, ko je cilj dosežen, ali pa bodo nadaljevali v znak podpore njim tako dragi strani? Povzetek finančnega izkaza za preteklo obdobje je na spletu.

Slashdot - Po tem, ko je Nemčija prostovoljno javnosti prispevala seznam IP naslovov svoje tajne službe, je po zadnji odločitvi Nemški zvezni arhiv Wikipediji predal v uporabo arhiv 100.000 slik iz obdobja od leta 1860 naprej.

Glede na to, da je Wikipedia pred časom dobila pravice za uporabo arhiva revije LIFE, je to drugi največji prispevek doslej. In dober izgled za spletno skupnost.

Schneier.com - Sredi novembra so na Wikileaks objavili tajni seznam IP-naslovov, ki jih je pri svojem delu uporabljala nemška tajna služba BND (Bundesnachrichtendienst). Gre za interni dokument hčerinskega podjetja nemškega Telekoma, T-Systems, katerega verodostojnost je že potrjena.

Raziskava, ki so jo opravili pri Wikileaks, je pokazala, da so iz omenjenih IP-naslovov agentje nemške tajne službe urejali Wikipedijo (iz vnosa o nemški tajni službi BND so odstranili nekatere informacije), iz teh IP-naslovov so preiskovali spletne strani ruske vlade, obiskovali forume in spletišča, ki so vsebovali podatke o terorizmu in terorističnih aktivnostih, obiskovali spletno stran berlinske posredovalnice tim. poklicnih spremljevalk itd.

Po podatkih Wikileaks naj bi se omenjeni IP-naslovi fizično nahajali v Münchnu, Berlinu, Flensburgu, Freiburgu in Braunschweigu, kjer naj bi po javno znanih podatkih BND imela svoje urade za elektronske operacije, del IP-naslovov pa naj bi pripadal domeni bvoe.de...

Slo-Tech - Guardian je ta teden poročal o digitalizaciji ene največjih zbirk fotografij na modrem planetu, ki je v lasti revije LIFE. Založnik je skupaj z Googlom zagnal obsežen projekt digitalizacije njihovega arhiva, ki ni bil dostopen javnosti, zaradi izredne obsežnosti pa so se v njem zgubili celo pri LIFE-u.

Ko bo projekt končan, bo na voljo 10 milijonov slik (trenutno jih je na spletu 20%), od Marilyn Monroe in JFK do Baracka Obame in Hillary Clinton. Približno 97% the fotografij javnost ni še nikoli videla.



Pri vsaki fotografiji so na voljo tudi osnovi podatki, kdo je avtor, leto posnetka in lokacija. Tudi kvaliteta fogotafij ni zanemarljiva, običajno so naložene v ločljivost 1280x(glede na format filma).
Slike lahko...